Torek, 3. 7. 2018, 12.28
6 let, 4 mesece
NSi na razpotju: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi ali nemara izpustiti oba?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,33
47
Potem ko je vodja poslancev NSi Jožef Horvat izjavil, da je NSi v koalicijskih pogajanjih vsebinsko bližje predsedniku SDS Janezu Janši kot prvaku LMŠ Marjanu Šarcu, se poraja vprašanje, h komu se nagiba NSi. Nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak poudarja, da bo ključno vlogo pri tem odigrala možnost uresničevanja programa. Ta bo zagotovo manjša, če bo NSi šla v levosredinsko koalicijo, ocenjuje politični poznavalec Rok Čakš.
Poslanka NSi in nekdanja predsednica stranke Ljudmila Novak je prepričana, da sta v okviru koalicijskih pogajanj, ki jih vodita tako predsednik SDS Janez Janša kot predsednik LMŠ Marjan Šarec, v tem trenutku najbolj pomembni vprašanji, kaj se bo naredilo za Slovenijo in kako se bodo reševali problemi.
"Nikakor v vlado ne smemo samo, da bi si priborili ta ali oni stolček"
"NSi mora tukaj jasno izpostaviti tisto, kar je v njenem programu najpomembnejše. V kolikor to lahko uresničimo, je smiselno, da smo v eni ali drugi koaliciji oziroma vladi, sicer pa ne," poudarja Novakova, ki sicer ni članica pogajalske skupine NSi.
Kot pojasnjuje, zanjo osebno pa tudi za stranko v tem trenutku ni najpomembnejše, ali bo nova vlada leva ali desna, ampak kaj lahko stranke skupaj naredijo.
"Za samo desno in levo vlado ni dovolj glasov, treba bo iskati sredino. V NSi imamo izdelan program, rešitve in vemo, kaj hočemo. Smo zaželena in kredibilna stranka, nikakor pa v vlado ne smemo le, da bi si priborili ta ali oni stolček," meni Novakova.
Nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak ocenjuje, da je interes, da Slovenija dobi novo vlado, visok. "Če je neka stranka zaželen ali potreben koalicijski partner, potem se morajo tudi njena stališča in program upoštevati," poudarja poslanka NSi.
Novakova: Kar se dogaja zdaj, ni nič kaj obetavno
Nekdanja predsednica NSi ocenjuje, da bo nova koalicija zagotovo zelo naporna, zlasti če bodo v ospredju funkcije in položaji, in ne skupne točke, ki jih koalicija lahko uresniči. Dodaja, da smo v zadnjem letu že videli, kako so se SMC, SD in DeSUS v vladi težko dogovarjale ter vsaka posebej mislile na prihajajoče volitve.
"Sila kola lomi, nekaj je treba narediti. Verjetno bodo te tri stranke spet šle skupaj, ampak če hoče biti katerakoli vlada uspešna, mora imeti jasno koalicijsko pogodbo in definirane cilje, sicer se bodo zgodbe ponavljale. Ni pa nič kaj obetavno, kar se zdaj dogaja," poudarja Novakova.
Nekdanja predsednica NSi je za Siol.net komentirala tudi domnevne navedbe, da je predsednik SDS Janez Janša poleg vidnega člana NSi Janeza Pogorelca ne želi videti v svoji vladi. Kot poudarja, je njeno stališče do bodočega možnega mandatarja jasno.
"Bila sem kritična, mislim, da mora v politiki vsak znati prenesti kritiko. Nikomur in nikjer se nisem ponujala ali povpraševala po kakšnem ministrskem stolčku, prav tako nisem podala nobenih osebnih pobud in zahtev. Vprašanje pa je, kdo bo sploh zdaj sestavljal vlado oziroma ali bo on sploh predsednik vlade ali ne," pojasnjuje Novakova.
Čakš: NSi bi program lažje uresničeval v koaliciji s SDS
Politični analitik in urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš medtem poudarja, da je za NSi podobno kot za njene volivce sodelovanje v vladi s SDS zaradi programske in vrednotne sorodnosti zagotovo bolj "naravna opcija" kot sodelovanje v Šarčevi koaliciji.
"Hkrati se v stranki nedvomno zavedajo, da so možnosti za desnosredinsko vlado ta trenutek pičle. Njihovo sodelovanje takšne vlade še ne zagotavlja, medtem ko njihov da levosredinskemu peterčku dejansko pomeni sestavo vladne koalicije. Vendar ne takšne, v kateri bo njihov program zagotovo upoštevan v manjši meri, kot bi bil v koaliciji s SDS," pojasnjuje Čakš.
Ko gre za vprašanje Janša ali Šarec, so v NSi po besedah političnega analitika Roka Čakša "soočeni z dilemo, ali je bolje vrabec v roki kot golob na strehi ali pa nemara izpustiti oba in se ponovno podati na lovišče".
Kot eno od preprek za vstop NSi v levosredinsko koalicijo Čakš najprej izpostavlja dilemo, kako bi sodelovanje s strankami levega bloka sprejeli strankini volivci. Po anketni raziskavi, ki so jo izvedli na Domovina.je, so volivci NSi glede tega vprašanja razdeljeni približno na polovico.
"Nekateri tovrstno "kolaboracijo" brezpogojno zavračajo, drugi pa vstop v levosredinsko vlado dopuščajo, če bi NSi uspelo v precejšnji meri uresničevati svoj program. Kaj takšnega bi bilo sicer v večji meri mogoče v vladi z dvema ali tremi strankami levo od sredine, nikakor pa ne s petimi, ker je interesov, ki jih je treba zadovoljiti, enostavno preveč," ocenjuje politični analitik.
"Grožnja obvoza NSi bi lahko bila ahilova peta sestave vlade v obliki pet plus ena"
Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš poudarja, da bi levosredinski peterček v primeru razhajanj NSi utegnil obvoziti s projektnim sodelovanjem z Levico.
Po njegovih besedah bi se NSi z LMŠ, SMC in SAB še lahko uskladila, medtem ko ima denimo od SD na številnih področjih diametralno nasprotna izhodišča.
"Glavna razhajanja so že v izhodiščih, kar najbolje ponazori odnos do javnega, državnega in zasebnega na ključnih področjih, kot so gospodarstvo, zdravstvo in šolstvo ter razumevanje vloge države pri poseganju v delovanje družbe,"
razlaga Čakš.
Dodaja, da bi NSi znotraj Šarčeve levosredinske koalicije sicer nedvomno prispevala konceptualno širino oziroma korekturo od socialistične k bolj zmerni sredinski vladni politiki. Hkrati bi kot desnosredinska stranka levosredinsko koalicijo odvračala tudi od skušnjav po pretiranem ideološkem eksperimentiranju.
Na drugi strani je po njegovih besedah medtem prisotno tudi tveganje, da levosredinski peterček v teku mandata na občutljivih točkah razhajanj NSi enostavno obvozi in se poveže z Levico.
"Šarec se s to stranko že dogovarja o projektnem sodelovanju. Grožnja obvoza NSi bi lahko bila ahilova peta sestave vlade v obliki pet plus ena, in prav mogoče je, da je ravno zaradi tega ne bomo nikoli dobili," je prepričan Čakš.
Zadnjo besedo pri vstopu v Šarčevo koalicijo bo imelo članstvo stranke
Na vprašanje, kakšno so možnosti, da članstvo NSi, ki bo imelo zadnjo besedo pri vstopu stranke v Šarčevo koalicijo, potrdi vstop NSi v levosredinsko koalicijo, Čakš odgovarja, da so zaradi razdrobljenosti politične moči in interesov možnosti za to relativno majhne.
"Prepričati članstvo, da lahko svoje ključne programske cilje v zadovoljivi meri uveljaviš osamljen v vladi s petimi strankami levice in leve sredine, se zdi skorajda misija nemogoče. Vlada šestih, po moči približno izenačenih strank je že sama po sebi sinonim za nestabilnost, kaj šele, če med njimi ni programske sorodnosti," pojasnjuje politični analitik.
Tega se po njegovih besedah zavedajo tudi v vodstvu stranke. "Vprašanje je, ali bodo članstvo h glasovanju za vstop v takšno vlado sploh pretirano prepričevali," še dodaja Čakš.
47