Četrtek, 26. 7. 2018, 10.30
6 let, 3 mesece
Kaj bi vstop Levice v Šarčevo vlado pomenil za reforme in gospodarstvo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,25
63
Potem ko je prvak LMŠ Marjan Šarec stranki Levica včeraj poslal uradno vabilo za pogovore o sestavi vlade, se v javnosti pojavlja vprašanje, kaj bi vstop Levice v vlado pomenil za vzdržnost javnih financ, nujno potrebne reforme in razvoj gospodarstva. Mnenja ekonomistov o tem so deljena. Medtem ko Sašo Polanec ideje Levice označuje za tvegane in nevarne, Jože P. Damijan meni, da je imela Levica v prejšnjem mandatu državnega zbora med vsemi strankami najbolj zdrave poglede glede razvoja gospodarstva.
Izvršni odbor Levice je po besedah Luke Mesca prejšnji petek že začel pripravljati tehnična pogajalska izhodišča, glavno vlogo pri pogovorih pa bo, kot poudarja Mesec, odigral program stranke. Ta med drugim vključuje programske točke, kot so izstop Slovenije iz zveze Nato, krepitev javnega zdravstva in šolstva ter odstranitev bodeče žice s slovensko-hrvaške meje.
V Levici se zavzemajo tudi za neodvisno preiskavo sanacije bank, zaustavitev privatizacije, preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH), obdavčitev dobička podjetij po 25-odstotni stopnji in poskusno skrajšanje delovnega časa na 35 ur na teden.
V Levici po besedah koordinatorja Luke Mesca pričakujejo, da se bodo s predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem pogovarjali oziroma pogajali pod enakimi pogoji, kot je to v preteklosti počela NSi.
Poleg tega se v Levici zavzemajo za takojšen dvig minimalne plače z zdajšnjih 638 na 700 evrov. Prav tako bi takoj dvignili minimalno pokojnino za polni delovni čas s 500 na 613 evrov. Naklonjeni so tudi omejitvi plač v državnih podjetjih v razmerju 1 proti 5 med najnižjimi in najvišjimi plačami, ukinili bi tudi študentske servise v obliki, kot jih poznamo danes.
Kot so poudarili v Levici, so od ideje o referendumu o izstopu iz Nata pripravljeni odstopiti, če se bodo s potencialnimi koalicijskimi partnerji uskladili o drugih ukrepih iz strankinega programa.
Damjan: Ne razumem, zakaj bi predvolilna stališča Levice vplivala na javne finance
Ekonomist Jože P. Damijan, ki je na Twitterju pred kratkim zapisal, da brez Levice ne more biti vlade, ne razume, zakaj bi predvolilna stališča Levice na kakršenkoli način močno vplivala na položaj javnih financ in kakšne reforme bi Levica lahko zavrla. Kot poudarja, je za vse načrtovane ukrepe najprej treba narediti analizo njihovih učinkov, nato pa se znotraj koalicije odločiti, ali jih izvesti.
"Glede razvoja gospodarstva je imela Levica v prejšnjem mandatu od vseh strank najbolj zdrave poglede, tudi v primerjavi z na primer SMC, ki je bila izrazito protirazvojno nastrojena," meni Damjan ter dodaja, da sta predloga Levice o zvišanju minimalne plače in minimalne pokojnine dolgoročno smiselna.
Ekonomist Jože P. Damijan je glede na svoje izkušnje s političnimi strankami prepričan, da je imela Levica glede razvoja gospodarstva v prejšnjem mandatu od vseh strank najbolj zdrave poglede.
"Oba ukrepa zmanjšujeta revščino in izboljšujeta dohodkovni položaj tistih z najnižjimi dohodki. Hkrati dvig minimalne plače sili podjetja k prestrukturiranju v smeri višje dodane vrednosti in tehnološko bolj intenzivnih proizvodov," razlaga Damjan ter dodaja, da je treba želeno raven minimalne plače in pokojnin doseči s postopnimi ukrepi.
Polanec: Izvajanje ukrepov Levice lahko povzroči veliko gospodarsko škodo
Na drugi strani ekonomist Sašo Polanec meni, da vstop Levice v koalicijo in izvajanje ukrepov, ki jih predlagajo v stranki, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. "Tukaj ne gre le za takojšen dvig minimalne plače. V stranki namreč poudarjajo, da je zunanja trgovina škodljiva, kar je absurd, če Slovenija izvozi 80 odstotkov bruto domačega proizvoda," pojasnjuje Polanec.
Kot poudarja, bi z dvigom minimalne pokojnine, ki ne bi upošteval plačne zgodovine oziroma vplačevanja prispevkov, sistem postal nepravičen: "Nekateri bi dobili bistveno večjo pokojnino, čeprav niso vplačevali. Pokojnina sama po sebi načeloma ni socialna kategorija, ampak nekaj, kar je prisluženo."
Ekonomist Sašo Polanec poudarja, da mora biti dvig minimalne plače usklajen z rastjo plač in zmožnostmi gospodarstva, sicer lahko pride do krčenja delovnih mest.
Zvišanje minimalne plače po njegovih besedah ni problematično, če je skladno z rastjo plač: "Če povprečna plača zraste za šest odstotkov in se minimalna plača dvigne za enak odstotek, potem dvig ne bo vplival na krčenje delovnih mest. Dvig minimalne plače, ki ni usklajen z rastjo plač, pa bi bil škodljiv."
Ob tem spomni na dvig minimalne plače leta 2010, ko je levosredinska vlada takratnega premierja Boruta Pahorja enostransko dvignila minimalno plačo za 20 odstotkov: "To je bilo izjemno škodljivo, takrat je prišlo do precejšnjega zmanjšanja števila delovnih mest. Na srečo so imela podjetja, ki so bila v času krize šibka, možnost, da so dvignila minimalno plačo zgolj za devet odstotkov."
Levica proti privatizaciji, država bo šla v prodajo NLB
Pri pogajanjih med LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB na eni ter Levico na drugi strani bi po mnenju Polanca trd oreh lahko bila tudi privatizacija: "Levica očitno iskreno verjame v zaustavitev privatizacije. Tudi iz primera Venezuele, ki je podržavila naftno industrijo, kar je pripeljalo do popolnega kolapsa panoge, zmanjšanja produktivnosti in ne nazadnje inflacije, se niso naučili nič."
Kot poudarja, je privatizacija v mnogo primerih lahko jamstvo za učinkovitost, kar pojasni na primeru državne NLB in privatizirane NKBM: "Zasebne banke državljanom služijo veliko bolje kot NLB, v večji meri so imele koristi od nje samo določene izbrane skupine. Če primerjate NLB in NKBM, boste ugotovili, da je NKBM bistveno bolj konkurenčna na trgu kot NLB."
Država bo letos prodala najmanj 50 odstotkov naše največje državne banke NLB, preostali delež do 25 odstotkov plus delnico, ki naj bi ga letos obdržala, pa leta 2019.
Jože P. Damijan medtem poudarja, da novi privatizacijski postopki sploh niso na vidiku, saj je z izjemo NLB privatizirana večina podjetij, katerih privatizacija je smiselna. "Preostale državne naložbe, ki so strateške oziroma pomembne, je v skladu z načrtom odhajajoče vlade treba premakniti v demografski razvojni sklad, njihove dividende pa investirati v nove naložbe."
S tem bi dolgoročno povečali sklad za pokojnine generacij, ki se bodo upokojile v prihodnosti, portfeljske naložbe pa vlada lahko proda, ko bo primeren trenutek na trgih, pojasnjuje Damjan. "Stališča Levice pri tem bistveno ne odstopajo od stališč odhajajoče vlade oziroma SMC, SD in DeSUS, razen privatizacije NLB," dodaja Damjan.
Kot razlaga, bi s pametno prodajno strategijo prek IPO, ki bi vključeval prodaje domačim subjektom, pravnim in fizičnim osebam, lahko dosegli, da NLB ostane pretežno v domači lasti oziroma da ne pride pod nadzor velikih finančnih skladov.
"Ko gre za ukrepe za povečanje produktivnosti, je prednjačil Janša"
Na vprašanje, ali je koalicija v sestavi LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica koalicija za nujno potrebne reforme, razvoj države in preboj tudi na gospodarskem področju, Polanec odgovarja, da se peterica strank, zbrana okrog Šarca, zaveda, da so ukrepi Levice nevarni in tvegani: "Ne nazadnje se zato raje pogovarjajo z NSi, ki ima na gospodarskem področju bolj trezno politiko."
Velika koalicija v sestavi SDS, LMŠ, NSi in SAB bi po mnenju Polanca ponujala veliko več priložnosti za razvoj kot koalicija v sestavi LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in Levica.
Kot dodaja, Janša zato v zapletenem položaju potrpežljivo čaka, da bo Šarec na neki točki spoznal, da je SDS smiselna izbira. "Koalicija v sestavi SDS, LMŠ, NSi in SAB ponuja veliko več priložnosti za razvoj kot koalicija v sestavi LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica. Ko govorimo o zgodovini ukrepov, ki so bili usmerjeni v povečanje produktivnosti, je Janša tu prednjačil."
"NSi je pri projektu drugega tira s svojimi stališči delovala v korist Avstrije in Italije"
Na drugi strani je Damjan kritičen do nekaterih potez NSi, predvsem do njihovega nasprotovanja gradnji drugega tira oziroma zagovarjanja "lunatične, disneylandske različice tira z vleko skozi strmi predor, ki nikjer v svetu še ni bila tehnično preizkušena".
"Če bi prejšnja vlada temu nasedla, bi se še najmanj deset let ukvarjali z analizami tehnične izvedljivosti nove trase, nato pa bi ugotovili, da ta ni izvedljiva. V vmesnem času bi nas z obvozom okrog Slovenije prehiteli Italijani in Avstrijci, Luka Koper pa bi začela hirati zaradi izboljšanja konkurenčnega položaja italijanskih pristanišč v severnem Jadranu," poudarja Damjan.
Jože P. Damijan meni, da je NSi s svojimi "nepremišljenimi" stališči do projekta drugi tir dejansko delala v korist Avstrije in Italije ter v škodo slovenskega gospodarstva.
Dodaja, da je NSi s svojimi "nepremišljenimi" stališči dejansko delala v korist Avstrije in Italije ter v škodo slovenskega gospodarstva, medtem ko je bila Levica konstruktivna.
"Levica se je zavzemala za gradnjo drugega tira po sprejeti trasi, vendar po reviziji investicijskega načrta z znižano ceno in brez vključitve Madžarske v finančno konstrukcijo, kar je zaradi štirikrat višje cene madžarskega kapitala čista kraja slovenskih davkoplačevalcev," pojasnjuje ekonomist.
Od reform Slovenija po njegovih besedah potrebuje popravke davčnega sistema, zdravstvenega in pokojninskega sistema, vendar so ti mogoči postopoma, s popravki trenutnega sistema. "Levica nima odklonilnih stališč do tovrstnih popravkov posameznih sistemov, prav tako ne glede tehnološkega preboja, kjer so potrebne spremembe morda še največje," dodaja Damjan.
63