Zračni most za lačne v Mogadišu končno stekel

Gre za prvega v vrsti prevozov hrane iz kenijskega Nairobija v somalijski Mogadišu. WFP namerava namreč na ta način vsak mesec prepeljati 100 ton pomoči in z njo nahraniti 35.000 otrok.

Suša ogroža življenja 12 milijonov ljudi

V somalijsko prestolnico Mogadiš se je v iskanju hrane zateklo desettisoče ljudi iz drugih delov države. Somalija je sicer država, ki jo je dolga suša - ta sicer pustoši širše po vzhodu Afrike in ogroža življenja kar 12 milijonov ljudi - najbolj prizadela, saj jo poleg tega že leta pestijo tudi notranji spopadi.

Samo v Somaliji pomoč potrebuje približno polovica od desetih milijonov prebivalcev. Pri dostavi pomoči Somalijcem pa prihaja do velikih težav, saj je velik del države pod nadzorom skrajne islamistične milice Šebab, povezane tudi s teroristično mrežo Al Kaida, ki je lani prepovedala delovanje več tujih humanitarnih organizacij, tudi WFP.

Težave z dostavo tudi v Keniji

Poleg težav v sami Somaliji so preskrbo po zraku iz Nairobija več dni preprečevali tudi birokratski zapleti v Keniji.

Rdeči križ je dostavil 400 ton hrane Poleg zračnega mostu v Mogadiš WFP sicer načrtuje podobne prevoze pomoči še v etiopski kraj Dolo na meji s Somalijo in v kraj Vajir na severu Kenije. Mednarodnemu odboru Rdečega križa pa je uspelo minuli konec tedna na območja pod nadzorom milice Šebab dostaviti 400 ton hrane, kar je bila prva dostava pomoči Rdečega križa na ta območja po letu 2009.

V Nairobiju poteka donatorska konferenca

Medtem v Nairobiju poteka donatorska konferenca, na kateri skušajo humanitarne organizacije in agencije ZN na eni ter donatorji na drugi strani ne le zagotoviti potrebna sredstva za pomoč lačnim v Somaliji, Etiopiji, Džibutiju, Keniji in Ugandi, ampak tudi poiskati načine, kako kljub oviram zagotoviti čim učinkovitejšo dostavo pomoči.

Za pripravo donatorske konference so se dogovorili udeleženci kriznega srečanja, ki ga je zaradi razmer v državah Afriškega roga v ponedeljek v Rimu organiziral FAO. Srečanje je tehnične narave, zato ne gre pričakovati kakšnih političnih izjav.

Potrebovali bi okoli 700 milijonov evrov

Združeni narodi so za pomoč državam Afriškega roga od svojega prvega poziva novembra lani prejeli okoli 700 milijonov evrov, vendar bi za sanacijo posledic suše in pomoč prizadetemu prebivalstvu do konca leta potrebovali še najmanj toliko.

Afriki pomagata tudi EU in Slovenija Evropska komisija je napovedala novo takojšnjo pomoč Afriškemu rogu, in sicer bo tej regiji nemudoma namenila 27,8 milijona evrov, potem ko je letos že prejela 70 milijonov evrov. Poleg tega je evropska komisarka za humanitarno pomoč Kristalina Georgieva, ki je v minulih dneh sama obiskala Afriški rog, za prihodnje obdobje napovedala še 60 milijonov evrov pomoči, s čimer bo skupna vsota pomoči EU narasla na 158 milijonov evrov.

Preko pomoči EU prizadeti afriški regiji organizirano pomaga tudi Slovenija, je spomnil minister za kmetijstvo Dejan Židan. Obenem je predvidel, da bodo kmetijski ministri EU o pomoči Afriškemu rogu v hrani govorili tudi na naslednjem zasedanju.