Ponedeljek, 5. 12. 2016, 11.46
7 let, 2 meseca
Zmagovalna nedelja za Slovence v zamejstvu, Italija v kaosu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Tako izidi predsedniških volitev v Avstriji kot tudi referenduma v Italiji so za slovenski manjšini v teh državah dobra novica, pravijo naši sogovorniki.
V Avstriji je Alexander Van der Bellen premagal kandidata svobodnjakov Norberta Hoferja, v Italiji pa so volivci zavrnili ustavne spremembe, ki jih je pripravil predsednik vlade Matteo Renzi. Ta bo zaradi poraza odstopil s funkcije.
Zbrali smo odzive Slovencev v Italiji in na avstrijskem Koroškem.
Glasovanje v Italiji smo spremljali tudi na Siol.net:
Italijani na referendumu zavrnili reformo
Drago Štoka: Če Renziju z referendumom uspe, bomo Slovenci v Italiji politično obglavljeni
Zakaj bodo Italijani v nedeljo odločali tudi o usodi Slovenije
Kakšne bodo posledice izida referenduma za italijansko politiko?
Z včerajšnjega referenduma je izšla dokaj razklana država, edina trdna točka ostaja tudi v tokratnem prehodnem obdobju predsednik države Sergio Mattarella, ki bo v prihodnjih dneh in tednih odigral ključno vlogo. Mattarella je moder in umirjen mož, ki izhaja iz t. i. prve republike, v kateri je politična šola, v njegovem primeru krščanske demokracije, imela svojo vlogo. Zaveda se pomena pravne države, saj mu je med drugim brata na Siciliji ubila mafija.
"Izpostavila bi volilno udeležbo, ki je bila trikrat višja kot za ustavni referendum iz leta 2006, in 20 odstotkov razlike v glasovih. Da je predsednik vlade odstopil, je za italijanske razmere prav tako neobičajna praksa, vendar je bila kampanja nastavljena na tak način od vsega začetka."
Tehnična vlada ali predčasne volitve?Predčasne volitve bi bile v tem trenutku dokaj zapletena zadeva, saj je tu problem volilnega zakona. Novi volilni zakon, t. i. Italicum, je bil potrjen in čaka na razsodbo ustavnega sodišča. Težava je tudi v tem, da ne predvideva več volitev za senat, saj je bil napisan za nov scenarij, kot če bi bile ustavne spremembe sprejete. Če bi torej šli na predčasne volitve, bi morali najprej ugotoviti, kako bi volili senatorje.
Kdo si želi predčasnih volitev?
Tisti, ki imajo danes veter v krilih, Gibanje petih zvezd in Severna liga. Silvio Berlusconi, ki se je že večkrat spogledoval z Renzijem, pa si volitev ne želi, saj njegovi stranki ankete napovedujejo zelo nizke odstotke. V primeru volitev bi vodilno vlogo v desni sredini moral prepustiti ligašu Matteu Salviniju.
Zanimiv bo tudi razplet v Demokratski stranki, pri kateri je Renzi vsedržavni tajnik. V svoji sredi ima strujo disidentov, ki je bila do zdaj manjšinska, pa čeprav dokaj glasna. Jutrišnja direkcija bi mogoče lahko prinesla še dodatne novosti.
Kaj izid pomeni z vidika slovenske narodne skupnosti?
V naši deželi, v vseh štirih pokrajinah, v vseh slovenskih občinah, ki jih razen nekaterih izjem upravlja Demokratska stranka, je prevladal NE. Položaj deželne predsednice Debore Serracchiani, ki je tudi vsedržavna podtajnica Demokratske stranke, se je precej omajal. To pomeni, da bo imela manj moči za krajevno pot reform, ki jih je pripravila na področju zdravstva, predvsem pa krajevnih uprav.
V naši deželi se bo pojavilo tudi neskladje glede pokrajin: ustavna reforma jih je ukinjala, ker je propadla, ostajajo pokrajine na svojem mestu. A naša dežela je hotela prehiteti ustavno reformo in je pokrajine izbrisala iz svojega statuta. Ker gre za statut avtonomne dežele, je bil za to potreben ustavni zakon. Kako bodo rešili to lepo zmešnjavo, bomo še videli.
Damijan Terpin, odvetnik: V Italiji se na silo ne da vladati
Kako komentirate rezultate referenduma v Italiji?
V Italiji se na silo ne da vladati. Italija je tradicionalna država. Kot kaže, je to, da se dotakneš ustave, še vedno velika težava. Drugače si ne znam razlagati 70-odstotne udeležbe na referendumu. Italija je velika država in se bo kot vedno znala prodati. Čaka nas politična nestabilnost. Zakuhali so jo tisti, ki so vse stavili na referendum.
"Zdaj smo se znova vrnili za dve leti nazaj. Italija brez ustavne reforme ne bo šla nikamor, vendar jo je treba narediti pošteno," po referendumu pravi odvetnik Damijan Terpin.
Renzi se je zaradi relativno visokega rezultata, ki ga je dosegel na evropskih volitvah, politično napihnil. Bil je prepričan, da lahko spremeni državo, ki zagotovo potrebuje spremembe, ker je zastarela in okamnela.
Druga napaka Renzija je bila njegova aroganca. Šest mesecev pred volitvami je zatrdil, da bo v primeru neuspeha na referendumu odstopil. To je bila največja politična neumnost. Od takrat se je debata o referendumu spremenila v debato o podpori ali nepodpori Renzija, čeprav to nikakor ni povezano z vsebino referenduma. V koaliciji proti referendumu so bili politično popolnoma nasprotni ljudje.
Kakšne posledice bo imel za Slovence v Italiji padec referenduma?
Mislim, da je to dobra novica. Dobil je zaušnico slovenske narodne skupnosti, saj so zavrnili možnost, da bi imeli Slovenci v parlamentu zajamčenega zastopnika. Volitve v senat še vedno potekajo po starem postopku in ob dogovoru z eno od velikih strank lahko še vedno izvolimo svojega predstavnika.
Propadla ustavna reforma je želela ukiniti pokrajine, kar bi bilo za tukaj živeče Slovence slabo, saj ne bi mogli več delovati na lokalni ravni. Na zadnjih volitvah je Demokratska stranka dobila veliko podporo pri Slovencih, na naslednjih pa bo čutila posledice odločitev.
Kdo bi lahko ob neuspehu in odstopu Renzija največ pridobil?
Renzi v zadnjem času doživlja neuspehe. Največ bo verjetno pridobila opozicija. Pridobivalo bo Gibanje petih zvezd, kar je težava. Nekaj je biti v opoziciji in vedno kričati, drugo pa je vladati. V Italiji razen Renzija ni "normalnega" političnega vodje. Tudi Berlusconijeva stranka ni sposobna ponuditi vodje.
Upokojeni profesor, dvakratni doktor in rektor univerze je v preteklih tednih poklical profesorja ustavnega prava, nekdanjega ustavnega sodnika in še koga, da bi se poučil o ustavnih spremembah. "Nič bolje jim ne gre kot meni," je vzdihnil pred nekaj dnevi. "Nihče ne zna povedati, kaj točno bodo prinesle predlagane spremembe ustave."
"Italija je nazoren primer družbe, v kateri ni več življenjske moči. Otrok ni, mladi se izseljujejo, stari ostajajo vedno bolj sami in osamljeni. Kdor more, se priklene na državne jasli in molze tiste podjetnike, ki so ostali. Prišla je do točke, ko je zmanjkalo dobrih izbir. Ostale so le slabe in slabše."
Referendum, na katerem so se Italijani izrekli o predlaganih spremembah ustave, se je sprevrgel v navadno politikantstvo. Potem ko sta obe zbornici parlamenta sprejeli ustavni zakon, so Renzijevi nasprotniki referendum izkoristili za obračun z mladim predsednikom vlade, ki se je namenil državo potegniti iz močvirja.Ker so volivci zavrnili njegov program, se bo paraliza nadaljevala. Tukajšnji statistiki so zaznali rekorden upad rodnosti, ljudje so črnogledi glede prihodnosti, sindikati se bodo borili za privilegije vedno manjšega števila delavcev, prenapihnjeni javni sektor bo vedno bolj sam sebi namen.
Renzi se ne utrudi v kritiki političnih elit, ki reforme zavirajo iz preprostega razloga, da bodo izgubile dobro plačane državne službe. Tisti, ki so kljub javnemu šolstvu sposobni za delo v tujini, se bodo še hitreje izseljevali, kdor bo ostal doma, bo živel od občasnih del, državne miloščine in staršev.
Glas za je bil predvsem glas za spremembe, s tem pa tudi za negotovo prihodnost. Koliko državljanov je pripravljenih tvegati? Koliko je takih, ki so na robu? Upokojenci in zaposleni v javnem sektorju reform ne potrebujejo. Ne gre jim tako slabo. Oboji skupaj zlahka preglasujejo mlade, podjetnike in tiste reveže, za katere se sindikati ne zmenijo.
Iz sveta izrazi obžalovanja zaradi Renzijevega odstopa
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes izrazila obžalovanje zaradi napovedanega odstopa italijanskega premierja Mattea Renzija, s katerim sta, kot je poudarila, zelo dobro sodelovala. Kot je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, sta Merklova in Renzi zelo dobro sodelovala, Nemčija pa je podpirala njegovo reformno usmeritev.
Nemška kanclerka Angela Merkel obžaluje odstop njenega italijanskega kolega Mettea Renzija.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti vladne krize v Italiji.
Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da spoštuje Renzijevo odločitev, hkrati pa je izrazil upanje, da bo Italija uspela sama premagati krizo.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal, da je bila Renzijeva vloga v italijansko-ruskih odnosih tudi v težkem obdobju zadnjih let zelo pomembna, spodbujal je aktiven in konstruktiven dialog na najvišji ravni. Glede ustavnih reform, ki so jih Italijani na nedeljskem referendumu zavrnili, pa je Peskov dejal, da gre za povsem italijansko notranjo zadevo, zato je nima pravice komentirati.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prav tako dejal, da je izid referenduma, ki je del demokratičnega procesa, odločitev Italijanov. Dodal je, da referendum nikakor ne bo spremenil položaja Italije v Natu. Poudaril je še, da je cenil sodelovanje z Renzijem pri soočanju z izzivi z juga in vzhoda.
STA
Glasovanje v Avstriji smo spremljali tudi na Siol.net:
Avstrijci so za predsednika izbrali Van der Bellna
Luka z Dunaja: Avstrija veliko ponuja, a je tudi nestrpna
Bo Hofer Avstrijo spet naredil veliko?
Izida smo koroški Slovenci zelo veseli, smo tudi olajšani. Če bi bil predsednik Hofer, bi bilo nevarno, da bi svobodnjaška stranka pridobila tudi na drugih ravneh, to pa za koroške Slovence nikoli ni bilo dobro. Zvezni predsednik sicer nima veliko realne moči, a ravno pri naših vprašanjih so zvezni predsedniki vedno igrali pomembno vlogo in so se po potrebi zelo jasno zavzeli za potrebe koroških Slovencev. Mislim, da bo Van der Bellen to linijo nadaljeval, pri Hoferju pa verjetno ne bi bilo tako.
"Kaže, da nam je negativen trend leta 2016 zdaj uspelo ustaviti. Ena lastovka še ne prinese pomladi, a to vožnjo Evrope v napačno smer ji je morda uspelo vsaj upočasniti."
Za današnji izid je bilo bistveno, da so se Avstrijci nekoliko ustrašili morebitnih posledic. Od zadnjih volitev se je zgodil brexit, v ZDA je zmagal Trump. Kljub pripravljenosti mnogih volivcev na izražanje protesta, bi jim to vendarle šlo predaleč. Van der Bellen je zato dobil več kot pri zadnjem spodletelem poskusu.Nevarnost pa nikakor ni mimo. Velika razlika se kaže tudi znotraj Avstrije med vzhodom in zahodom. V regijah, ki mejijo na države nekdanjega vzhodnega sistema – Koroška, Štajerska, Gradiščanska –, je bil Hofer med delavci daleč nad povprečjem, medtem ko se delavci v Gornji Avstriji, torej regiji, ki meji z Nemčijo, niso obnašali tako. Očitno je strah pred novimi sosedi in konkurenco še zelo prisoten. Nekateri se s tem strahom zelo nevarno igrajo. Hofer je igral tudi na to karto.
Mislim, da bo imel Van der Bellen korekten odnos do Nemčije in Angele Merkel, tudi glede njene humanitarne politike. Tudi iz njegove zgodovine je jasno, da jo bo podpiral.
