Nedelja, 4. 12. 2016, 8.37
6 let, 6 mesecev
Italijani na referendumu zavrnili reformo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Italijani so na nedeljskem referendumu prepričljivo zavrnili reformo ustave. Proti ustavni reformi je glasovalo 59,1 odstotka, za pa 40,9 odstotka. Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je že priznal poraz, zanj prevzel odgovornost in napovedal svoj odstop.
Referenduma se je udeležilo 50,7 milijona volivcev. Glasovnice so začeli šteti takoj po zaprtju volišč, že vzporedne volitve pa so pokazale, da reforma ustave, ki jo je pripravila Renzijeva vlada, ne bo uspela. Izidi referenduma so tudi povzročili padec evra.
O čem so na referendumu odločali Italijani
Reforma je med drugim predvidevala drastično omejitev pristojnosti zgornjega doma parlamenta, senata, kot tudi njegovo zmanjšanje. Poslanci tako ne bi mogli več tako preprosto rušiti vlad in blokirati sprejema zakonov. Omejila bi tudi pristojnosti deželnih vlad, ki se zdaj pogosto prekrivajo s pristojnostmi vlade.
Kakšne bodo posledice zavrnitve?
Mednarodni opazovalci zdaj pozorno čakajo, saj bi lahko zavrnitev reforme in odstop Renzija sprožila politično krizo, ki bi lahko destabilizirala krhke italijanske banke, stranke, ki niso naklonjene članstvu države v območju evra, pa bi približala oblasti. Vprašanje je tudi, kakšen vpliv bo imel izid referenduma na trdnost evra oziroma evroobmočja.
Italijanski premier Renzi vztraja, da gre pri reformi, najpomembnejši po drugi svetovni vojni, za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije.
Po Renzijevem odstopu je sicer tako kot v preteklosti pričakovati oblikovanje tehnične vlade, katere glavna naloga bi bila dopolnitev lani sprejetega volilnega zakona, ki je povezan s predlaganimi ustavnimi spremembami. Pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile leta 2018, bi bilo namreč treba zakon spremeniti.
Najpomembnejša reforma ali nedemokratičnost?
Renzi je vse do zadnjega vztrajal, da gre pri reformi, najpomembnejši po drugi svetovni vojni, za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj je želel doseči večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad. Kritiki so vladi očitali nedemokratičnost, v referendumu pa so videli tudi priložnost za odhod Renzija.
Drago Štoka: Če Renziju z referendumom uspe, bomo Slovenci v Italiji politično obglavljeni
Zakaj bodo Italijani v nedeljo odločali tudi o usodi Slovenije
O čem odločajo Italijani na ustavnem referendumu?
Čas za novo republiko
Pozivi k takojšnjim volitvam
Po napovedih italijanskih analitikov bo Renzija kot začasni premier najverjetneje nasledil finančni minister Pier Carlo Padoan. Ta se zaradi razmer doma danes ne bo udeležil zasedanja evroskupine v Bruslju.
Vodja desne Severne lige Matteo Salvini pa je že pozval k takojšnjim volitvam. "Na volitve smo pripravljeni v katerem koli trenutku, kar najhitreje, ne glede na volilni zakon," je dejal in dodal, da si Italija v tem trenutku ne more privoščiti razprave o novem volilnem zakonu.
Tudi vodja populističnega gibanja Pet zvezd Beppe Grillo je zahteval takojšnje volitve. "Italijani morajo kar najhitreje na volišča, najhitreje bo z obstoječim zakonom, Italicumom," je zapisal na svojem blogu.
