Torek, 28. 10. 2025, 10.12
3 tedne
Vojna v Ukrajini
Lavrov ponovil: Moskva nima namena napasti nobene od članic Nata ali EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,58
Kot je pojasnil Lavrov, je Rusija pripravljena to stališče vključiti tudi v prihodnja varnostna jamstva za ta del Evrazije.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da je Rusija državam članicam zveze Nato in EU pripravljena ponuditi jamstva o nenapadanju. Ob tem je ponovil, da Moskva nima namena napasti nobene od sedanjih članic obeh organizacij, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Večkrat smo že povedali, da nismo imeli in nimamo nobenega namena napasti katere izmed sedanjih članic Nata ali EU," je Lavrov dejal ob robu evrazijskega varnostnega foruma v Minsku v Belorusiji.
18.55 Tanja Fajon v ukrajinski regiji Hmelnicki odprla rejniško hišo
15.30 ZN: Ruski napadi na civiliste in deportacije so zločini proti človečnosti
15.07 Rusija pripravljena Natu in EU ponuditi jamstva o nenapadanju
10.15 Zelenski: Ruske sile so vdrle v mesto Pokrovsk
18.55 Tanja Fajon v ukrajinski regiji Hmelnicki odprla rejniško hišo
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes med obiskom v Ukrajini obiskala regijo Hmelnicki, kjer se je poklonila žrtvam ruske agresije. Ob tem se je srečala s tamkajšnjim guvernerjem Serhijem Tiurinom in slovesno odprla rejniško hišo za deset ukrajinskih otrok, so sporočili z zunanjega ministrstva.
“Odprtje rejniške hiše je izraz solidarnosti, ki pomeni: stati skupaj, ko se svet ruši & pokazati, da je upanje močnejše od uničenja.” - MZEZ @tfajon.
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) October 28, 2025
🇸🇮 bo 🇺🇦 še naprej stala ob strani z dejanji.
Do konca 2026 bomo zgradili še 2 rejniški hiši v regiji Hmelnicki.#SlovenianAid pic.twitter.com/Cs3DDjXW3D
V kraju Medžibiž je ministrica odprla rejniško hišo z zakloniščem za deset notranje razseljenih otrok in rejniško družino. Hišo z otroškim igriščem in zakloniščem so zgradili in opremili s sredstvi, zbranimi v okviru dobrodelne akcije televizijske hiše POP TV in Zveze Anite Ogulin& ZPM, ter razvojno pomočjo v Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). "Ta hiša je plod izjemnega sodelovanja med dobrodelnostjo in uradno razvojno pomočjo ter rezultat sočutja, ki je prepotovalo več kot tisoč kilometrov – iz Slovenije v Ukrajino," je poudarila Fajon.
Po navedbah ministrice si vsi otroci zaslužijo varnost in topel dom, odprtje rejniške hiše pa je izraz solidarnosti, ki pomeni stati skupaj, ko se svet ruši, in pokazati, da je upanje močnejše od uničenja. Napovedala je, da bo Slovenija do konca leta 2026 s sredstvi uradne razvojne pomoči podprla gradnjo še dveh podobnih rejniški hiš. Skupna vrednost projekta izgradnje in opreme je ocenjena na milijon evrov.
V regiji Hmelnicki v bližini meje z Moldavijo se je danes Fajon poklonila žrtvam ruske agresije, srečala se je tudi z guvernerjem regije. V pogovoru s Tiurinom je ministrica poudarila podporo Ukrajini in krepitev razvojnega sodelovanja. Fajon je izrazila zadovoljstvo nad tem, da Slovenija in regija Hmelnicki krepita sodelovanje ter poudarila pomen razvojnega projekta, ki ga zunanje ministrstvo podpira preko Centra za evropsko prihodnost (CEP). "To sodelovanje je dragocena priložnost, da si izmenjamo znanje, okrepimo lokalne skupnosti in skupaj poiščemo trajnostne, inovativne rešitve za boljše življenje ljudi," je povedala ministrica.
Obisk v Ukrajini je ministrica začela v ponedeljek, ko je obiskala mesto Lvov. V nadaljevanju obiska si bo med drugim v Žitomirju ogledala regionalno klinično bolnišnico, kjer bo direktorju bolnišnice predala medicinski material, se sešla z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho in najvišjimi predstavniki države ter se udeležila konference za Sumi na Ukrajinski diplomatski akademiji v Kijevu.
Zunanja ministrica je Ukrajino nazadnje obiskala junija, ko se je v Odesi udeležila četrtega vrha Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Tedaj je Kijevu obljubila nadaljnjo podporo Slovenije.
15.30 ZN: Ruski napadi na civiliste in deportacije so zločini proti človečnosti
Rusija stalno izvaja napade z droni na ukrajinske civiliste in jih tako z napadi kot prisilnimi izselitvami sistematično izganja, je v poročilu, objavljenem v ponedeljek, ugotovila posebna komisija Združenih narodov. Ocenila je, da je Rusija z načrtnim razseljevanjem in napadi, ki silijo ljudi v beg, zagrešila zločin proti človečnosti. "Ruske oblasti so sistematično usklajevale ukrepe za izgon ukrajinskih civilistov z napadi dronov, pa tudi s prisilnimi deportacijami," je v poročilu zapisala neodvisna mednarodna preiskovalna komisija ZN za Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Komisija, ki jo je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 ustanovil Svet ZN za človekove pravice (UNHRC), je Rusiji že maja pripisala zločine proti človečnosti. V novem poročilu pa ugotavlja, da so se ti dogajali na veliko širšem ozemlju, kot so sprva predvidevali. Komisija je takrat ugotovila, da večmesečni stalni napadi ruskih dronov kratkega dosega, usmerjeni proti civilistom vzdolž 100-kilometrskega odseka desnega brega reke Dneper v regiji Herson, predstavljajo zločin proti človečnosti.
Območje, na katerem so se po mnenju komisije ob ruskih napadih dogajali vojni zločini, je sedaj v novem poročilu razširjeno še na dodatna območja v regiji Herson, pa tudi v regijah Dnipropetrovsk, Mikolajiv in Zaporožje. V poročilu so opisali več napadov na ukrajinske civiliste, ki so jih ruski brezpilotniki v regiji Herson denimo večkrat "lovili na dolge razdalje".
"Premestitve, deportacije, aretacije, različne oblike nasilja, občasno tudi mučenje, racije, zaplembe dokumentov in premoženja. V kombinaciji z napadi je vse to del usklajene politike izgona civilistov s teh ozemelj in pomeni zločin proti človečnosti, prisilno preseljevanje prebivalstva," je zapisala komisija. Moskva medtem posebne komisije ZN ne priznava in se ne odziva na njene prošnje za srečanja, informacije in dostop do ozemelj pod ruskim nadzorom.
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija v poročilu, ki ga je predstavila GS #OZN 🇺🇳, ugotavlja, da so ruske 🇷🇺 oborožene sile z nenehnimi napadi brezpilotnih letal na civiliste na območju fronte in posledičnim prisilnim razseljevanjem prebivalstva zagrešile zločine proti… https://t.co/eDURp8cyXg
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) October 28, 2025
Dodali so, da mora Rusija prenehati s tovrstnimi napadi in drugimi ugotovljenimi kršitvami, ter da Slovenija "obsoja rusko politiko povzročanja trpljenja, smrti in bega civilistov in podpira vsa prizadevanja, tudi prek mednarodnih mehanizmov, da storilci odgovarjajo za zločine".
15.07 Rusija pripravljena Natu in EU ponuditi jamstva o nenapadanju
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da je Rusija državam članicam zveze Nato in EU pripravljena ponuditi jamstva o nenapadanju. Ob tem je ponovil, da Moskva nima namena napasti nobene od sedanjih članic obeh organizacij, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Večkrat smo že povedali, da nismo imeli in nimamo nobenega namena napasti katere izmed sedanjih članic Nata ali EU," je Lavrov dejal ob robu evrazijskega varnostnega foruma v Minsku v Belorusiji.
Kot je pojasnil, je Rusija pripravljena to stališče vključiti tudi v prihodnja varnostna jamstva za ta del Evrazije. Lavrov je predlog predstavil v govoru, v katerem je sicer v veliki meri ponavljal že znane kritike Moskve na račun zahodnih držav. Dejal je, da je pomenljiv dialog z voditelji držav EU nemogoč, saj so po njegovih navedbah te zavrnile "resnična kolektivna varnostna jamstva" v primeru konca vojne v Ukrajini, ki niso le jamstva proti Rusiji, ampak tudi z Rusijo, še piše dpa.
Ruska agresija na Ukrajino je sicer pretresla evropsko varnostno infrastrukturo, prizadevanja za končanje konflikta pa so zato sprožila vprašanja o tem, kako z varnostnimi jamstvi zaščititi Ukrajino pred morebitnimi ruskimi napadi v prihodnosti.
10.15 Zelenski: Ruske sile so vdrle v mesto Pokrovsk
"Približno 200 Rusov se nahaja tam na različnih območjih - to vidimo s pomočjo dronov. Pokrovsk je trenutno glavni cilj Rusov," je dejal Zelenski. Rusija si sicer že več kot leto dni prizadeva zavzeti Pokrovsk, ki velja za pomembno logistično središče v Donecku.
Po navedbah Zelenskega Ukrajina potrebuje stabilno finančno podporo evropskih zaveznic, da se bo lahko še dve ali tri leta branila pred rusko agresijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"To sem ponovno poudaril vsem evropskim voditeljem. Povedal sem jim, da se ne bomo bojevali desetletja, vendar morajo pokazati, da bodo nekaj časa lahko zagotavljali stabilno finančno podporo Ukrajini. (...) In zato imajo v mislih ta program, dveh do treh let," je pojasnil.
Po navedbah Zelenskega Ukrajina potrebuje stabilno finančno podporo evropskih zaveznic, da se bo lahko še dve ali tri leta branila pred rusko agresijo.
Voditelji držav članic EU so se namreč prejšnji teden zavezali, da bodo v letih 2026 in 2027 pokrili finančne potrebe Kijeva, vendar so odločanje o novem 140 milijard evrov vrednem posojilu za Ukrajino, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, odložili do decembrskega zasedanja.
Zelenski je obenem predsednika Trumpa pozval, naj na četrtkovem srečanju prepriča kitajskega kolega Ši Džinpinga k zmanjšanju podpore Rusiji. "Mislim, da bi to lahko bila ena od (Trumpovih) močnih potez, še posebej, če bo Kitajska po tem odločilnem koraku sankcij pripravljena zmanjšati uvoz iz Rusije," je ocenil.
Trump je prejšnji teden uvedel sankcije proti dvema največjima ruskim naftnima družbama Rosneft in Lukoil ter pri tem izrazil nezadovoljstvo nad pogajanji z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom za končanje vojne. Prav tako je Indijo in Kitajsko pozval, naj omejita svoje nakupe ruske nafte.
