Sreda, 13. 10. 2021, 20.08
2 leti, 6 mesecev
Zaradi pogoja PCT blokada pristanišča Trst in drugih po Italiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,72
59
V Italiji se pričakuje blokada več pristanišč zaradi uvajanja pogoja PCT.
V Italiji postaja vse bolj napeto. 15. oktobra bo začel veljati PCT-pogoj za vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju. Poleg vse pogostejših manifestacij se po novem v petek pričakuje tudi blokade pristanišč. V ospredju je tudi tokrat Trst. Tržaški pristaniški delavci so namreč prvi zagrozili, da bodo povsem zaustavili dejavnost pristanišča v Trstu. To bi seveda za tržaško luko imelo katastrofalne posledice. Tržaškemu zgledu bi lahko sledila še druga pristanišča.
Trst je od včerajšnjega dne v ospredju vsedržavne kronike. Zaradi uvajanja PCT-pogoja namreč zaposleni napovedujejo vsesplošno stavko in blokado pristanišča. Po besedah sindikalnih zastopnikov delavcev v pristanišču jih približno 40 odstotkov naj ne bi izpolnjevalo PCT-pogoja.
Zaradi tega se je večja skupina zaposlenih (nekje okoli 400 delavcev) že več tednov tudi redno udeleževala tržaških shodov proti zelenemu digitalnemu potrdilu. Dogajanje pa je v zadnjih dneh doseglo novo vrelišče. V petek, ko bo PCT-pogoj začel veljati, bi lahko blokirali številna italijanska pristanišča. Gre za akcijo, ki so jo (ponovno) sprožili v Trstu.
Proti PCT. Za vsako ceno.
Zadnja množična manifestacija proti uvedbi PCT-pogoja je v Trstu bila v ponedeljek. Po oceni policije se je je udeležilo več kot 15 tisoč ljudi, organizatorji pa govorijo celo o 30-tisočglavi množici. Zastopniki pristaniških delavcev, ki že več tednov manifestirajo proti uvedbi zelenega digitalnega potrdila, so takrat po srečanju z namestnikom prefekta (območnim organom, ki zastopa notranje ministrstvo) ponovno pozvali vlado, naj prekliče PCT-pogoj. V nasprotnem primeru so potrdili, da bodo v petek, 15. oktobra, prekrižali roke in de facto blokirali delovanje pristanišča.
Grožnja je tokrat očitno v Rimu naletela na odziv, tudi po posredovanju Zena D'Agostina, predsednika Severno-vzhodne jadranske pristaniške oblasti, ki ima Trst za osrednje pristanišče. Notranje ministrstvo je v torek nekoliko popustilo in izdalo okrožnico, po kateri so zaposleni v pristaniškem sektorju (velja torej za vsa pristanišča) upravičeni do brezplačnih testov. Stroške za teste naj bi torej krili delodajalci, čeprav notranje ministrstvo pojasnjuje, da se mora vsak gospodarski subjekt glede tega organizirati samostojno. Italijansko notranje ministrstvo je torej s to okrožnico prvič popustilo, potem ko je do včeraj veljalo načelo, da morajo za stroške testov poskrbeti zaposleni. Očitno pa omenjeni ukrep ni bil v celoti dogovorjen znotraj vlade, saj je minister za zdravstvo Orlando že izrazil nestrinjanje s to potezo. Okrožnica pa je zastarela, še preden je sploh začela veljati. Zaposleni v pristanišču so kompromisni predlog zavrnili nekako po načelu "za vsako ceno proti PCT". Dejali so, da jih ne zanima zastonjsko testiranje, temveč samo še umik vladne obveze za vse zaposlene na vseh področjih. Na te besede se je takoj odzval predsednik pristanišča D'Agostino, ki je napovedal svoj takojšen odstop, če bo pristanišče v petek za nedoločen čas blokirano.
Strateška pomembnost Trsta
Zakaj je Trst sploh tako pomemben? Preprosto gre za enega od pomembnejših pristanišč v Italiji. K rasti tržaškega pristanišča je veliko pripomogel prav zdajšnji predsednik D'Agostino. Trst je namreč po več desetletjih čakanja leta 2017 (ponovno) pridobil status mednarodnega prostocarinskega pristanišča, ki ne omogoča samo hranjenja, temveč tudi obdelavo surovin in blaga v prostocarinskem režimu. Skratka, v prostocarinskem režimu se lahko na pristaniških območjih razvija tudi industrija. Šlo je za izjemen ekonomski uspeh, ki je Trstu dal pomembno dodano vrednost in konkurenčno prednost pred drugimi pristanišči. Za to (prostocarinski režim je predvideval že Londonski memorandum iz leta 1954, manjkali so samo ustrezne vladne uredbe) ima velike zasluge prav D'Agostino. Tržaško pristanišče je v nekaj letih močno povečalo svoj promet. Predsednik pristanišča je namreč Trst umestil na kitajsko novo svilno pot in razvil zelo dobro infrastrukturno povezavo s Srednjo Evropo, predvsem z okrepitvijo železniških povezav. Konec lanskega leta je v Trstu tudi zaživela nova logistična platforma, ki jo je prevzela nemška logistična družba iz Hamburga. Promet tržaškega pristanišča danes tako lahko strnemo v naslednje številke: dva tisoč kontejnerjev, 700 kamionov in 300 železniških povezav dnevno. D'Agostino je torej (po mnenju vseh) v obdobju svojega predsedovanja opravil odlično delo (ko mu je lani zaradi birokratskih zapletov grozil prisilni odstop, so se na njegovo stran postavili tudi zaposleni).
Skratka, kaj bi pomenila popolna blokada pristanišča, potem ko je Trst v zadnjih letih doživel tak vzpon? Šlo bi za pravo katastrofo, predvsem zaradi tega, ker bi se promet, ki ga je ustvaril Trst, preusmeril v druga pristanišča. D'Agostino je v izjavi za medije poudaril, da je tržaško pristanišče še vedno v močnem vzponu. Blokada za nedoločen čas bi na Trst vplivala zelo negativno.
Avtor prispevka Andrej Černic je novinar, ki dela v sosednji Italiji.
Tudi drugod "za vsako ceno proti PCT"
Pristanišče v Trstu je bilo prvo, ki je tako ostro nastopilo proti vladi. Razlog za to je dokajšnja pogajalska moč, ki jo predstavlja blokada vseh dejavnosti. Vprašanje, ali bo do blokade res prišlo in kakšne bodo posledice, bo svoj odgovor dobilo najbrž šele v petek. Skratka, Trst je bil prva domina, ki pa je sprožila padec drugih. Zaenkrat je sicer ta "padec" omejen na dve drugi pristanišči. Z blokado so namreč zagrozili tudi v pristaniščih Genova in Gioia Tauro. V ostalih pristaniščih je ozračje zaenkrat še nekoliko bolj mirno.
Vprašanje uvajanja PCT-pogoja je v zadnjih dneh v Italiji nasploh prvo vprašanje v političnem rokovniku Draghijeve vlade. Italijanski premier zaenkrat sicer ni izrazil pomislekov glede svoje strategije, manifestacije pa postajajo vse pogostejše. O Trstu smo spregovorili v uvodnih vrsticah. Omeniti gre, da je gibanje nasprotnikov cepljenja in PCT-pogoja (gibanje 3 V) na nedavnih občinskih volitvah poželo precejšen uspeh in s štirimi odstotki izvolilo občinskega svetnika. Protestniki pa so stopili na ulice tudi v drugih večjih mestih. Na manifestacijah pa se žal pojavljajo tudi prizori nasilja predvsem proti nekaterim institucijam in medijem. V Trstu so v ponedeljek novinarki deželnega sedeža RAI iztrgali mikrofon iz rok, snemalcu pa skušali vzeti kamero iz rok. Že pred tem pa je skupina protestnikov v Rimu ob robu manifestacije proti PCT-pogoju na pobudo skrajno desne politične stranke Forza nuova napadlo in opustošilo sedež osrednjega italijanskega sindikata CGIL.
59