Zaradi nesreče ni postal profesionalni nogometaš, zato pa "odkril" Dansko

In s tem verjetno vse možnosti, da nekoč postane profesionalni nogometaš, o čemer je Jan Ostrožnik (1989), Celjan na začasnem delu na Danskem in velik navijač Real Madrida, sanjaril vse življenje. Še posebej pa kot dijak športne smeri na I. gimnaziji v Celju in mlad vratar pri celjskem NK Publikumu Celje, pri katerem je šel skozi vse nogometne selekcije, razen članske.

A po drugi strani mu je nesrečni dogodek odprl vrata za mednarodno izobrazbo in izkušnje, čemur se ni nikoli nadejal. S pomočjo prijatelja Sandija Božiča, ki ga je spoznal na maturantskem izletu in ki je bil sprejet na študij arhitekture na Dansko, se je ob njegovih koristnih informacijah za pot tja odločil tudi sam.

Vpisal se je na dvoletni študij tržnega upravljanja na Visoki poslovni šoli v Aarhusu (Aarhus Business Colledge) in ga na isti šoli uspešno nadgradil še s študijem mednarodne prodaje.

Filmska privlačnost živahnega življenja v kampusih postane resničnost Že kot majhen otrok in pozneje osnovnošolec je Jan Ostrožnik oboževal filme, ki so se dogajali v velikih kampusih, kjer je bilo vedno pestro in zabavno. "Čeprav sem bil sprejet na ekonomsko fakulteto v Ljubljani, so moje misli že odtavale na Dansko. Vedel sem, da je to nekaj, kar moram narediti, pa četudi se vrnem po enem letu študija. Čutil sem, da je to izkušnja, ki jo preprosto moram pridobiti," se svojega spogledovanja z Dansko spominja naš sogovornik.

Ker študija pri nas ni okusil, težko ocenjuje razliko med študijem na Danskem in v Sloveniji, a po pripovedovanju sošolcev iz 1. osnovne šole in I. gimnazije v Celju meni, da je ozračje na Danskem bolj sproščeno, komunikacija med študentom in profesorjem manj formalna, predvsem pa se profesorji bolj osredotočajo na študentovo znanje, kot pa da bi iskali njegovo neznanje.

Študij brezplačen, življenje pa drago Študij na javnih šolah in univerzah na Danskem je brezplačen za vse prebivalce EU, tako da je dostopen praktično vsem Evropejcem, ki izpolnjujejo pogoje za vpis na želeni študij in si lahko zagotovijo tudi bivanje na Danskem. To, z enim najvišjih standardov v Evropi, pa ni ravno poceni. Kot pojasnjuje Jan Ostrožnik, študentski domovi stanejo med 300 in 370 evri na mesec, zasebne sobe pa tudi več kot 530 evrov. Na Danskem tudi ne poznajo študentskih bonov, cene menijev v povprečnih restavracijah so med 20 in 50 evri, tudi v trgovini so cene za povprečno 20 odstotkov višje kot pri nas.

Prebijal se je z odškodnino po izgubi desnega očesa Zato si veliko kuha sam, je v šolski kantini, kjer trenutno dela, in tako vključno z najemnino in drugimi stroški bivanja porabi "le" 800 evrov. Cene v Aarhusu, ki je drugo največje dansko mesto, pa so vsaj od 20 do 40 odstotkov nižje kot v Kopenhagnu. "Imel sem to srečo, da sem se prva 3 leta na Danskem lahko preživljal z odškodnino, ki sem jo prejel po izgubi desnega očesa. Zdaj pa si financiranja študija brez dela ne znam več predstavljati," je še povedal Jan Ostrožnik.

Poprijel že za marsikakšno delo Od leta 2008, ko je začel študirati na Danskem, je zamenjal že kar nekaj "služb". Začel je kot pomivalec posode v eni od največjih danskih verig s hitro prehrano, pozneje užival "triletno brezskrbno študentsko življenje z odškodnino", potem pa od leta 2012 delal v kantini na njihovi akademiji, pa kot pomivalec in strežnik v prestižni gourmet restavraciji ter kot tržnik posode in kuhinjskih pripomočkov, pri čemer je prvič dodobra spoznal, kaj pomeni delati 24 ur na dan.

"Od takrat naprej pa drugače sploh več ne gre," pristavi Ostrožnik. Ob študiju in delu v šolski kantini in restavraciji sodeluje tudi pri IT projektu na Centru za izobraževanje odraslih v Aarhusu in v podjetju, ki se ukvarja s tržnim raziskovanjem.

Ni večje socialne razslojenosti Opevani model skandinavske "države blaginje" Jan Ostrožnik opiše kot možnost vseh državljanov do enake pravice do socialne varnosti, zaradi česar na Danskem tudi ni večje socialne razslojenosti. Danski model socialne varnosti subvencionira država in posledično ima Danska zato ene najvišjih davkov na svetu," poudarja Ostrožnik.

Danci uživajo življenje O življenju na Danskem in primerjavah s Slovenijo Ostrožnik pravi, da je za Dance družina in preživljanje prostega časa s prijatelji na prvem mestu, okrog tega pa se vrti vse drugo. "Danci uživajo življenje, zavedajo se, da je življenje minljivo in da ga je treba živeti in ne le preživeti. Radi so v stiku z naravo, so aktivni in se ukvarjajo s športom."

Dance vidi kot prijazen, odprt in komunikativen narod, če pa pokažeš voljo in trud pri učenju danščine, pa te še posebej občudujejo in spoštujejo, je prepričan Ostrožnik, ki večjih težav pri navezovanju stikov z domačini ni imel.

Prosti čas v znamenju biljarda in športa Kolikor mu čas dopušča, poskuša življenje na Danskem uživati tudi sam. Je velik ljubitelj in mojster biljarda, ki ga je igral predvsem prva štiri leta bivanja na Danskem in s svojo ekipo v različnih danskih ligah osvojil tudi nekaj odličij. S pomočjo biljarda pa je veliko potoval in spoznal skoraj vse večja danska mesta od Odenseja do Randersa, kajpak tudi prestolnico.

Kot strasten navijač Real Madrida spremlja vse, kar se dogaja s slovitim kraljevskim klubom, ki si ga je dvakrat ogledal tudi v živo, enkrat v Madridu, drugič pa v Kopenhagnu.

Ker izhaja iz športne družine – pet let je treniral tudi hokej na ledu, dve leti pa rokomet –, uživa tudi v deskanju na snegu, fitnesu, teku in plavanju.

Prihodnost povezana z Dansko "Rad imam raznolikost, še posebej pa delo z ljudmi, zato težko rečem, kaj natančno bi rad počel v prihodnosti. Se pa zaenkrat ne vidim prav nikjer drugje kot na Danskem, jeseni namreč načrtujem tudi vpis magisterija na univerzi v Aarhusu," pove o svojh načrtih Jan Ostrožnik, ki je sprva iz Danske domov prihajal vsaka dva meseca, zdaj pa dvakrat na leto.