Sreda, 25. 5. 2016, 22.09
7 let, 1 mesec
Zahod tudi prek Slovenije dreza v balkansko gnezdo džihadistov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
3
Slovenija koordinira evropski projekt, katerega namen je predvsem z ozaveščanjem zajeziti radikalizacijo in novačenje prebivalcev zahodnobalkanskih držav, vojaška zveza Nato pa v Albaniji napoveduje deradikalizacijski center.
"Ne slepimo se, da tveganje radikalizacije v Sloveniji ne obstaja, a ne gre za neko perečo problematiko. Imamo pa v neposredni bližini območja, kjer je to tveganje izrazito povečano," tveganje terorizma v Sloveniji ocenjuje Albert Černigoj z uprave kriminalistične policije.
Največje tveganje za Slovenijo predstavlja bližina Balkana, od koder je v zadnjih letih v Sirijo in Irak odpotovalo več sto borcev samooklicane Islamske države.
NATO s centrom v Tirani
Prvi bosanski tožilec Goran Salihović je pred tedni dejal, da se v Siriji in Iraku bojuje okrog 120 Bosancev, podobne ocene navaja tudi albanska vlada, kosovska policija je v zadnjih dveh letih naštela prek 300 državljanov, ki naj bi se bojevali v vrstah Islamske države.
Čeprav predvsem Albanci in Kosovci trdijo, da se je trend že lani umiril, v zadnjem času pa je z Balkana slišati novice o odmevnih aretacijah in obsodbah – prejšnji teden so na primer na Kosovu na 42 let zapora obsodili sedem mož, ki so novačili borce –, poteze mednarodnih organizacij kažejo, da še naprej pozorno spremljajo dogajanje.
Konec aprila se je pri šefu bosanske obveščevalne agencije nenapovedano ustavil direktor ameriške obveščevalne agencije CIA John Brennan – vsebina pogovora ni znana –, albanska notranja ministrica Mimi Kodheli pa je pred dnevi napovedala, da bo vojaška zveza Nato v Tirani postavila deradikalizacijski center.
Prenos znanj prek Slovenije
Černigoj ocenjuje, da boj proti terorizmu na Balkanu napreduje. "Na zahodnem Balkanu se vse dogaja z izjemno visoko dinamiko, seveda ob izdatni podpori mednarodnih agencij. Na Kosovu, v Albaniji in Bosni in Hercegovini (BiH) z raznimi programi nagovarjajo mlade in naslavljajo tudi problematiko žensk," pravi.
Pri krepitvi preventivnih aktivnosti pa ima ključno vlogo tudi Slovenija. Ta že več let sodeluje v Evropski mreži za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki želi zdaj aktivnosti širiti na zahodni Balkan. Že lani se je v okviru mreže RAN usposobilo 22 slovenskih inštruktorjev z različnih področij od policije do šolstva in zdravstva, ki bodo prihodnji dve leti znanja v okviru evropskega projekta prenašali tudi kolegom na Balkanu. Bruselj za projekt namenja dva milijona evrov, namen pa je usposobiti policiste, zdravnike, šolnike in nevladne organizacije, ki naj bi tako lažje prepoznali tveganja za radikalizacijo.
"Slovenija predstavlja nekakšen most med Evropsko unijo (EU) in zahodnim Balkanom. V sodelovanju s strokovnimi agencijami Evropske unije in Združenih narodov (ZN) ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) bomo vodili usposabljanja, delavnice in konzultacije," pojasnjuje Černigoj.
"Organi pregona niso edini in ne najbolj izpostavljeni, ko govorimo o uspešnosti preprečevanja procesov in vzrokov za nastanek radikalizacije. Družina, šolski sistem in drugi so mnogo bolj pomembni, ko govorimo o učinkovitosti procesov preprečevanja," meni Denis Čaleta.
Odgovor je v lokalni skupnosti
Varnostni strokovnjak Denis Čaleta sicer opozarja, da je nemogoče pričakovati, da do radikalizacije v prihodnje ne bi prihajalo. "V svojem bistvu bo družba tudi v prihodnje zelo razslojena, v njenem okviru pa bo vedno določen odstotek posameznikov, ki so bolj labilni oziroma dojemljivi za sprejemanje posameznih radikalističnih in ekstremističnih stališč, pa naj gre za leve, desne ali stališča, ki temeljijo na osnovi verskih dejavnikov," pravi.
Dodaja, da organi pregona niso edini in ne najbolj izpostavljeni, ko govorimo o uspešnosti preprečevanja procesov in vzrokov za nastanek radikalizacije. Družina, šolski sistem in drugi so v tej luči mnogo bolj pomembni, pravi.
Strinja se tudi Černigoj, ki meni, da je v procesu radikalizacije posameznika najpomembnejše družinsko okolje oziroma lokalna skupnost. "Pozorni moramo biti na najmanjše spremembe, kot so stiske, spremembe vedenjskega vzorca, socialne komunikacije. Ali se je posameznik oddaljil od bližnjih? Ali je v stiski? Ali je opustil življenjske navade, spremenil način izražanja? Ali se druži in zaupa le še ozkemu krogu – ponavadi družini nepoznanih – ljudi?" našteva.
Vse manj časa za obveščevalce
Proces radikalizacije teče vse hitreje, je v intervjuju za ameriški Time opozoril šef evropskega policijskega urada Europola Rob Wainwright. "Danes zadostuje le nekaj tednov, da propaganda ranljivim mladim zamegli um in jih pripravi do tega, da so se pripravljeni bojevati v Siriji ali Iraku oziroma izvesti teroristično dejanje," je povedal prvi evropski policist in dodal, da imajo posledično obveščevalne službe precej manj časa, da jih identificirajo in spremljajo.
Od pet tisoč Evropejcev, kolikor naj bi jih po ocenah Europola sodelovalo v spopadih v Siriji ali Iraku na strani samooklicane Islamske države, se jih je približno tretjina vrnila na staro celino. "Mnogi so seveda prišli nazaj brez namena, da sodelujejo v terorističnih aktivnostih, nekateri so vključeni v rehabilitacijske programe, nekateri so v zaporu. Še vedno pa imamo nekaj sto potencialnih teroristov," je ocenil Wainwright.
3