ameriške volitve
Ponedeljek, 4. 11. 2024, 22.41
3 ure, 31 minut
Zadnji dan za Američane: Kamala Harris ali Donald Trump?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Ne glede na izid ameriških predsedniških volitev je pričakovati, da bo Donald Trump kmalu po koncu volitev oziroma ko bodo znani prvi delni izidi, razglasil zmago. Enako je storil leta 2020, ko je zaradi njegovega hujskanja na koncu skorajda izbruhnil državni udar.
Američani bodo v torek volili novega predsednika ZDA. Bo Kamala Harris postala prva predsednica ZDA ali se bo v Belo hišo vrnil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump? Zmagal bo tisti kandidat, ki bo dobil najmanj 270 elektorskih glasov. Ankete napovedujejo tesen izid, po napovedih pa bo na rezultat volitev odločilno vplivalo sedem ključnih zveznih držav. Prva volišča v ZDA se bodo odprla ob šesti uri po krajevnem času oziroma opoldne po našem času. Prvi izidi po našem času bodo znani v sredo zgodaj zjutraj. So pa številni Američani že volili predčasno ali po pošti: skupaj več kot 76 milijonov.
Predvolilna vročica v ZDA je na vrhuncu, še zlasti pa je napeto, ker so javnomnenjske ankete zelo tesne. V vseh sedmih ključnih zveznih državah letošnjih predsedniških volitev (Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Nevada, Severna Karolina in Arizona) ankete ne dajejo nobenega jasnega zmagovalca.
Vsi izidi anket znotraj statistične napake
Po anketi, ki jo je v ponedeljek objavil New York Times, ima Donald Trump majhno prednost v Arizoni, Kamala Harris pa v Georgii, Nevadi in Severni Karolini. V preostalih treh ključnih državah sta republikanec in demokratka izenačena. Vsi izidi anket so znotraj statistične napake, tako da so 5. novembra mogoče prav vse kombinacije.
Volišča se bodo začela odpirati opoldne po našem času
Prva volišča v ZDA se bodo odprla že ob šesti uri zjutraj po krajevnem času (opoldne po srednjeevropskem času), v večini zveznih držav pa se bodo volišča odprla ob sedmi uri zjutraj po krajevnem času.
ZDA so politično zelo razklane, zaradi česar nekateri že govorijo o nevarnosti državljanske vojne. Obe strani demonizirata nasprotno stran: za republikance je Kamala Harris nevarna levičarka, marksistka, če ne celo komunistka, ki ZDA pelje v enostrankarski sistem, demokrati pa trdijo, da je Trump nagnjen k avtoritarnosti in maščevalnemu nasilju proti političnim nasprotnikom ter da bo imel v morebitnem drugem mandatu precej manj zadržkov kot v prvem, ko so ga lahko njegovi sodelavci v Beli hiši še brzdali. Padajo tudi obtožbe, da je Trump fašist (to nekdanjemu predsedniku očita tudi njegov nekdanji vodja osebja v Beli hiši, upokojeni general John Kelly, ki ni član demokratske stranke).
Pri tem je treba vedeti, da je ozemlje ZDA razdeljeno na šest časovnih pasov. Ko je v New Yorku na vzhodu ZDA ura šest zjutraj, je na Havajih šele ena ura zjutraj. V nekaterih zveznih državah je čas odpiranja volišč odvisen od posameznih okrožij.
Zapiranje prvih volišč
Najprej se bodo začela zapirati volišča na vzhodu Indiane in Kentuckyja, in sicer ob 18. uri po vzhodnoameriškem času oziroma opolnoči po našem oziroma srednjeevropskem času.
Volišča v sedmih zveznih državah, ki bodo po napovedih odločile zmagovalca letošnjih volitev, se bodo zapirala po tem vrstnem redu: Georgia (ob eni uri zjutraj po srednjeevropskem času), Severna Karolina (ob pol dveh zjutraj), Pensilvanija, Michigan (ob dveh zjutraj), Wisconsin in Arizona (ob treh zjutraj) in Nevada (ob štirih zjutraj).
Najpozneje se bodo zaprla volišča na delu otočja Aleuti na Aljaski, in sicer ob sedmih zjutraj po srednjeevropskem času.
Zmaga kandidat, ki dobi vsaj 270 elektorjev
Volitve v ZDA so posredne: zmaga tisti kandidat, ki dobi največ elektorjev in ne tisti, ki dobi največ glasov na ravni celotnih ZDA (t. i. popular vote). Vseh elektorjev je 538, kar pomeni, da jih mora zmagovalec dobiti vsaj 270.
Razen nekaj izjem je mogoče v vseh ameriških zveznih državah voliti predčasno. Zvezne države tudi same določijo, kdaj se začne predčasno glasovanje. V Južni Dakoti in Minnesoti se je tako predčasno glasovanje začelo že 46 dni pred volitvami. V ZDA se lahko voli tudi po pošti. Do ponedeljka zjutraj je tako v ZDA predčasno ali po pošti glasovalo že več kot 76 milijonov Američanov, kar verjetno znaša že slabo polovico vseh ameriških volivcev, ki bodo letos izbirali predsednika ZDA. Na fotografiji: predčasno glasovanje v Pensilvaniji.
Elektorji volijo predsednika 17. decembra
Elektorji bodo novega predsednika izvolili predvidoma 17. decembra, v začetku januarja izide volitev elektorjev formalno potrdi tudi ameriški kongres, 20. januarja 2025 pa sledi prisega novega predsednika ali nove predsednice (če bo zmagala Kamala Harris).
Glede na to, kar smo videli po volitvah 2020, se lahko tudi po letošnjih volitvah zaplete, zlasti če bo največ elektorjev dobila Kamala Harris, Trump pa ne bo želel priznati poraza.
Morebitni zapleti po volitvah
V tem primeru lahko sledijo serijske zahteve po vnovičnem štetju glasov v posameznih državah, vlagale se bodo številne tožbe, zahtevala se bo razveljavitev dela glasov. Težave so lahko tudi pri potrjevanju volilnih izidov v volilnih okrožjih ali na ravni držav. Morda bo tudi zvezno vrhovno sodišče moralo odločati v zadevah, povezanih z izidom volitev. Ni mogoče izključiti niti t. i. lažnih elektorjev, ki se bodo hkrati kot pravi elektorji zbrali v glavnih mestih ključnih zveznih držav in glasovali za Trumpa.
Predčasno glasovanje
V veliki večini zveznih držav lahko volivci volijo tudi predčasno. Kdaj se začne predčasno glasovanje, je odvisno od posamezne zvezne države. Najprej lahko volivci glasujejo v Južni Dakoti in Minnesoti, in to že 46 dni pred volitvami. Volivci lahko svoj glas oddajo tudi po pošti. Do ponedeljka zjutraj je predčasno volilo ali svoj glas po pošti oddalo že več kot 76 milijonov ameriških volivcev.
Leta 2020 je predčasno glasovalo skoraj 36 milijonov volivcev, po pošti pa nekaj več kot 65,6 milijona, skupaj nekaj več kot 101 milijonov volivcev. Vse skupaj je – z volivci, ki so glas oddali tudi na dan volitev 3. novembra – leta 2020 glasovalo nekaj več kot 158 milijonov Američanov.
Nekateri analitiki že ugibajo, ali manjše skupno število volivcev, ki so letos glasovali predčasno ali po pošti, pomeni končno manjšo volilno udeležbo. Je pa treba poudariti, da je bila leta 2020 pandemija, zaradi česar so se številni volivci odločili za glasovanje po pošti.
Vseh volilnih upravičencev v ZDA je letos okoli 244 milijonov. Seveda vsi ne bodo volili, le tisti, ki so se pred volitvami registrirali. Za primerjavo: leta 2020 je bila volilna udeležba skoraj 67-odstotna, leta 2016 pa 60-odstotna. Če bo udeležba letos podobna letu 2020 (takrat je bila rekordna), bo svoj glas na letošnjih predsedniških volitvah oddalo več kot 162 milijonov Američanov.
Posebnosti v New Hampshiru in na Guamu
V treh manjših krajih v ameriški zvezni državi New Hampshire bodo volivci glas oddali že opolnoči po krajevnem času (približno ob šesti uri zjutraj po srednjeevropskem času). Glede na majhno število volivcev pa se z izidi teh volitev ne bo dalo napovedati poznejšega zmagovalca.
Bolj zanimive bodo volitve na tihomorskem otoku Guam, ki spada pod ZDA, a nima statusa zvezne države, zato ne more izvoliti elektorjev, ki izberejo novega predsednika. Volišča na Guamu se bodo odprla že v ponedeljek ob 22. uri po srednjeevropskem času, zaprla pa v torek ob sedmi uri zjutraj po srednjeevropskem času.
Izidi spopada med Kamalo Harris in Trumpom na Guamu bodo morda znani že v torek do 11. ure po našem času. Te volitve so medijsko zanimive, ker so volivci na Guamu vedno razen dvakrat največ glasov namenili prihodnjemu zmagovalcu volitev. Zadnjič so se "zmotili" leta 2020, ko je Hillary Clinton na tihomorskem otoku dobila več glasov od Trumpa.
Vse oči bodo uprte v ZDA
Ker so ZDA najmočnejša država na svetu, bodo izide predsedniških volitev z nestrpnostjo pričakovali tudi drugod po svetu. Še zlasti bodo na trnih v Kijevu, saj Trump v primeru zmage napoveduje hiter konec vojne v Ukrajini (ta hiter konec pa je lahko po predvidevanju analitikov le v korist Moskve).
Glavne republikanske predvolilne teme, s katerimi se skuša Trump vrniti v Belo hišo, so priseljevanje, zlasti vprašanje nezakonitih priseljencev, nadzor na meji z Mehiko in stanje gospodarstva (republikanci zlasti opozarjajo na inflacijo). Trump obljublja tudi hiter konec vojne v Ukrajini in demokratom očita, da bodo ZDA vpletle v nove vojne. Na drugi strani skušajo demokrati glasove nabirati z zagovarjanjem pravice do splava ter z opozarjanjem na Trumpove avtoritarne nagibe. Za razliko od republikancev hvalijo trenutno kondicijo ameriškega gospodarstva in trdijo, da je to zasluga demokratskega predsednika Joeja Bidna.
Zaradi Trumpovih napovedi o uvedbi carin (60 odstotkov za kitajske izdelke in 20 odstotkov za izdelke iz preostalih držav) so v ZDA usmerjene tudi kitajske in evropske oči. Še zlasti so zaskrbljeni številni v EU, ker se bojijo, da bo morebitna Trumpova zmaga oslabila ameriško-evropske odnose (v Evropi je tudi strah, da bo nepredvidljivi Trump ZDA popeljal iz Nata) ter da bo to skušala izkoristiti Putinova Rusija.
Američani bodo volili tudi kongresnike
Američani pa 5. novembra ne bodo volili le predsednika ZDA, temveč tudi člane predstavniškega doma ameriškega kongresa in tretjino senata (zgornjega doma ameriškega kongresa). Volili bodo tudi guvernerje zveznih držav, državne kongresnike, župane, mestne svetnike in druge državne ter lokalne uradnike. Odločali bodo tudi o 147 referendumih na ravni zveznih držav in več tisoč referendumih na lokalnih ravneh.
Člani predstavniškega doma ameriškega kongresa imajo dveletni mandat, kar pomeni, da bodo volivci 5. novembra volili vseh 435 članov. Senatorji imajo sicer šestletni mandat, a se jih vsake dve leti zamenja tretjina. Letos je na preizkušnji 34 senatorjev.
Republikanci imajo lepe možnosti za večino v senatu
Volilne ankete kažejo, da se bodo na volitvah v zvezni senat bolje odrezali republikanci, ki imajo dobre možnosti za večino. Trenutno imajo večino v senatu demokrati – 51:49. V predstavniškem domu pa imajo večino republikanci. Ankete tako kot na predsedniških volitvah napovedujejo tesen izid. Oboji imajo enake možnosti za dosego večine v predstavniškem domu.
