Za vzpon Al Bagdadija so krivi Američani

Abu Ahmed je bil že od vsega začetka del Isisa. V ameriškem zaporu Camp Bucca v Iraku je bil sojetnik Abuja Bakra Al Bagdadija, človeka, ki danes velja za najnevarnejšega terorista na svetu. Po dveh letih sodelovanja v bojih se je Ahmed odločil spregovoriti. Brutalnost islamistov ga je šokirala in kot trdi, to ni v skladu z njegovim razumevanjem Korana. Za Guardian je dal serijo intervjujev, s katerimi je javnosti omogočil enkraten vpogled v dogajanje v Isisu in podatke o tem, kdo je njihov vodja.

Abu Ahmed je njegovo bojno ime. Tudi on je kot mlad moški končal v ameriškem zaporu Camp Bucca, puščavski trdnjavi, kamor so Američani zapirali Iračane, za katere so sumili, da imajo ekstremistične poglede na svet.

Al Bagdadi je bil zadržan in hladen Iračani so se bali zapora, a kot je dejal Ahmed, so kmalu uvideli, da jim zapor ponuja neverjetno možnost: lahko so se neovirano sestajali, se dogovarjali, kovali načrte za prihodnost. "Nikjer v Iraku nismo imeli take možnosti: bili smo varni in le sto metrov od celotnega vodstva iraške Al Kaide," je dejal. S tem je potrdil teze, po katerih so, ironično, prav Američani omogočili, da se je Isis organiziral tako, kot se je.

Med zaporniki je bil seveda tudi Abu Bakr Al Bagdadi, zdajšnji vodja Isisa. "Tedaj nihče od nas ni vedel, da bo nekoč vodja. Res pa je, da se je že takrat imenoval Al Bagdadi," je dejal Ahmed. Po njegovih besedah se mu je Al Bagdadi sprva zdel nedostopen, hladen in zadržan.

Toda drugi zaporniki so o njem imeli drugačno mnenje – imeli so ga za tolažnika in zaupnika, za nekoga, na katerega se lahko obrnejo v času negotovosti. "Zdelo se mi je, da je to del njegove igre. Nenehno sem imel občutek, da nekaj skriva, da v sebi nosi temačno stran, ki je ni želel pokazati drugim. Bil je drugačen od drugih vodij, ki so bili veliko bolj dostopni. Zdel se je oddaljen od nas."

Tudi Američani so Al Bagdadija v zaporu videli kot nekoga, ki posreduje pri sporih med zaporniki. "Bil je mirna oseba, a je imel karizmo. Toda v zaporu so bili tedaj ljudje, ki so bili veliko pomembnejši od njega, in resnično si nisem mislil, da se bo povzpel tako daleč, kot se je."

Večina vodilnih islamistov je bila v zaporu Bagdadi, ki je bil rojen kot Ibrahim ibn Avad Al Badri Al Samaraj, je bil v zaporu leta 2004, ko so ga aretirali v prijateljevi hiši v Feludži. Tedaj je bil vodja majhne vojaške skupine Ahl Al Suna val Džame, ki je nastala v sunitski skupnosti v njegovem mestu Samari. Skupina je bila ena izmed mnogo militantnih sunitskih skupin, ki so tedaj nastale v Iraku. Nekatere so se pozneje združile v iraški del Al Kaide, Bagdadi pa je nekaj skupin združil v Isis. "Američani niso vedeli, koga imajo," meni Hišami Al Hišimi, analitik, ki iraški vladi svetuje v zvezi z Isisom. Al Bagdadi je bil le eden izmed 24 tisoč zapornikov.

Ameriška vojska je Al Bagdadiju v zaporu zaradi njegove posredniške vloge omogočala privilegije. Lahko se je prosto gibal med različnimi deli zapora, kar drugim zapornikom ni bilo omogočeno. "Tako je lahko gradil svojo strategijo. Pred nosom Američanov je rasla nova sila, Islamska država. Če ne bi bilo ameriškega zapora, ne bi bilo Isisa," je prepričan Abu Ahmed.

Po podatkih iraške vlade je bilo kar 17 od 25 najpomembnejših članov Islamske države v ameriških zaporih v času med 2004 in 2011. Nekateri so bili iz ameriških zaporov premeščeni v iraške, od koder so pobegnili. Leta 2013 je recimo iz Abu Graiba pobegnilo 500 zapornikov.

Na svobodi še bolj organizirani Po njegovih navedbah je bil Al Bagdadi v zaporu vedno v središču dogajanja, ko so se pojavile težave. "Želel je postati vodja zapora. Če zdaj pogledam nazaj, je že tedaj uporabljal taktiko zavojevalcev v smislu osvoji in deli."

Decembra 2004 se Američanom Al Bagdadi ni zdel več nevaren in so ga izpustili. Toda čeprav so Američani menili, da so rehabilitirali ekstremiste, je bilo ravno obratno. "V zaporu smo vsak dan lahko načrtovali, kaj bomo storili, ko pridemo ven. Vedeli smo, da se bomo tudi na svobodi združevali. Do leta 2009 smo spet počeli to, kar smo počeli prej, le da še bolje, ker smo bili bolje organizirani in smo se med seboj poznali."

Abu Ahmed se je džihadu pridružil neposredno po tem, ko so ga izpustili iz zapora. Tedaj je bil vodja islamistov Abu Musab Al Zarkavi, ki je želel zanetiti spopad med šiiti in suniti. "Razlog za to ni bilo to, da so bili šiiti. Ameriška vojska je delovala tako, da bi oblast v Iraku predala šiitom. Sodelovali so s šiiti in oni z Američani," je vzroke za spopad med suniti in šiiti v Iraku obrazložil Abu Ahmed.

"Postalo je večje od nas" Po njegovem mnenju je bil Zarkavi zelo pameten vodja in najboljši strateg, ki so ga kdajkoli imeli islamisti. Ko je bil leta 2006 ubit, so oblast prevzeli bolj krvoločni voditelji. "Abu Omar Al Bagdadi je bil neusmiljen. Njihovo razumevanje Korana je napačno, koncepta enega boga se ne da vsiliti z vojno," meni Ahmed.

Tedaj se je v hierarhiji organizacije začel vzpenjati tudi Abu Bakr Al Bagdadi, ki je kmalu postal zaupnik Abuja Omarja. Bil je le eden izmed treh ljudi, ki so imeli dostop do varne hiše, v kateri je bival Abu Omar. Ko so ga leta 2010 ubili v napadu na varno hišo, je vodja organizacije postal Abu Bakr Al Bagdadi. "Vedeli smo, da bomo vsi, ki smo bili z njim v zaporu, postali pomembni člani organizacije. Za nas je bil zapor vojaška akademija, za vodje pa šola menedžmenta."

Kot pravi Abu Ahmed, je bila pridružitev džihadistom njegova največja napaka. Čeprav se ne strinja z brutalnostjo organizacije, iz nje ne more izstopiti: "Kakšne možnosti imam? Če izstopim, bodo ubili mene in mojo družino. Vse je postalo večje od nas. Tega zdaj nihče ne more ne ustaviti ne nadzorovati. Niti Al Bagdadi ne."