Ponedeljek,
22. 9. 2014,
13.34

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Rusija Vladimir Putin

Ponedeljek, 22. 9. 2014, 13.34

8 let, 7 mesecev

Vzpon in padec ruskih oligarhov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Eden je v priporu, drugi napoveduje politični boj za oblast. Ali ljubezen med oligarhi in Putinom bledi?

Le dober teden po tem, ko je v hišnem priporu zaradi suma pranja denarja končal oligarh Vladimir Jevtušenko, je neki drug, zdaj že nekdanji oligarh Mihail Hodorkovski napovedal boj s Putinom. Za Jevtušenka, še do pred kratkim Putinovega prijatelja, menijo, da bo nov primer Hodorkovski. Petnajsti najbogatejši Rus, ki ga pri nas najbolj poznamo po tem, da je na Mljetu kupil ogromno zemljišče za gradnjo turističnega megakompleksa, je zaprt v svoji hiši v soseski Žukovski in ima – ironično – kot lastnik podjetja, ki nadzira največjo rusko mobilno mrežo MTS, prepoved uporabe telefona in interneta.

Nihče ne ve, kaj je ta oligarh iz prve lige storil, da se je zameril Putinu. Analitiki ugibajo, da je v ozadju boj za naftno družbo Bašneft in njeno licenco za vrtanje na dveh najobetavnejših naftnih poljih na Arktiki, kar je res sumljivo podobno aretaciji Hodorkovskega in likvidaciji njegove naftne družbe Jukos, na pogorišču katere je zrasel zdaj mogočni Rosnef. Ve pa se, s čim je Putina pred enajstimi let razjezil Mihail Hodorkovski, da so ga obtožili utaje davkov in ga poslali v zapor. Ves čas je veljal za političnega zapornika, čigar edina napaka je bila, da se je zoperstavil Putinovi moči in njegovim odločitvam ter se kljub dogovoru – bolj ukazu – med Putinom in oligarhi, da se ti ne bodo vmešavali v politiko, spustil v politično opozicijo Vladimirju.

Hodorkovski: Putin je tumor Tudi po desetih letih zapora, ko ga je Putin lani pomilostil, je moral obljubiti, da se ne bo vmešaval v politiko. A je besedo ponovno prelomil in v Parizu ustanovil gibanje Odprta Rusija, v katerem se zavzemajo za bolj evropsko Rusijo.

Hodorkovski prav nič ne skriva nenaklonjenosti Putinu, ki ga je v intervjuju v La Mondu imenoval "tumor, ki razjeda Rusijo". "Njegova dejanja Rusijo vodijo po poti patriarhalnih azijskih držav," je dejal. A isti dan je v intervjuju v Der Spieglu dejal, da Putina nikakor ne sovraži, da je Putin le njegov politični nasprotnik. Kot je dejal, se je za ustanovitev gibanja odločil, ker v njegovi "domovini ni nikakršne demokracije, temveč avtoritari sistem". Meni, da je tak sistem lahko učinkovit le v majhnih državah, kot je Singapur, nikakor pa ne v veliki državi, kot je Rusija: "Avtoritarni sistemi so že sami po sebi nestabilni." Hodorkovski celo svari pred državljansko vojno v Rusiji, če se bo zgodilo, da bo ljudstvu preprosto prekipelo.

Hodorkovski meni, da je Ukrajina Putinova največja napaka. Že pred tem je v ruskih opozicijskih medijih dejal, da Rusija svetu laže o Ukrajini, tako "kot je v 80. letih lagala o Afganistanu in v 90. let o Čečeniji".

Zato svoji domovini ponuja drugačen model, bolj evropsko usmerjeno demokracijo. Čeprav njegovo gibanje še ni politična stranka, je v La Mondu priznal, da si želi kandidirati na parlamentarnih volitvah leta 2016 in da je pripravljen "voditi Rusijo v krizi".

In samo mimogrede: o svojem bogastvu je dejal, da ima dovolj denarja, nima pa več milijarde. Ne jahte ne nogometnega kluba.

Kremeljska bitka "silovikov" in oligarhov Trenutek vrnitve Hodorkovskega ne bi mogel biti boljši. Ljubezen med Putinom in oligarhi naj bi se po uvedbi sankcij začela krhati. Nemška obveščevalna služba je že konec poletja v berlinskem parlamentu poročala o trenjih med oligarhi in Putinom, saj skušajo bogataši zavarovati svoje bogastvo. Opozarjajo, da se je začela bitka med kremeljskimi siloviki in oligarhi za vpliv na Putina. "Lahko se zgodi, da bodo oligarhi kmalu politični interes zamenjali za ekonomskega in skušali ustaviti Putina," je tedaj Spieglu dejal vodja nemških obveščevalcev Gerhard Schindler.

Z vidika tega bi bila lahko aretacija Jevtušenka le opozorilo drugim oligarhom, naj se ne vmešavajo v Putinovo politiko.

Bitka za naftni monopol Čeprav Hodorkovski meni, da v najnovejši aretaciji ni prav nič politične motivacije, temveč le pohlep Igorja Sečina, vodje Rosnefa – prav Sečin je tisti, ki je likvidiral Jukos –, je primer le še eden v vrsti dogodkov, ki kažejo, kako "nevarno" je življenje oligarhov.

Jevtušenko, ki med oligarhi menda velja za pravega gospodarstvenika, se ni vmešaval v politiko, bil pa je Putinov zaveznik. A ker gre v Rusiji posel z roko v roki s politiko, so tudi oligarhi na milost in nemilost prepuščeni ambicijam Kremlja. Hodorkovski je sicer prepričan, da Putin ne bi odobril take aretacije v tem trenutku in da je to Sečin storil na svojo roko. "Zdi se mi, da je Putin popolnoma izgubil nadzor," je dajal za ruski časopis Vedomosti.

Jevtušenko pa ni edini oligarh, ki je pretekli teden občutil Putinovo palico. Krimski parlament je z večino glasov prejel uredbo, da bodo zasegli premoženje ukrajinskega oligarha Igorja Kolomojskega, lastnika Privatbanke, ki se je odkrito zoperstavil Putinu. Nekoč naj bi ga celo imenoval "shizofreni malček". Kolomojski je sicer poslovanje banke že prej prenesel s Krima, tako da mu bodo zasegli le verigo bencinskih črpalk, hotelske komplekse in več posesti.

Padli in izgnani oligarhi Ruski oligarhi se načeloma delijo na tiste iz Jelcinove dobe in tiste iz Putinove dobe. Med prvimi je poleg Hodorkovskega najslavnejši Boris Berezovski, prav tako vse do svoje smrti glasen Putinov kritik. Tudi njega se je Putin lotil kot Hodorkovskega, a je še pravočasno pobegnil v Veliko Britanijo, medtem ko so ga utaje davkov v Rusiji obsodili v odsotnosti.

Izmed starih oligarhov je bil izgnan tudi medijski mogotec Vladimir Gusinski, med drugim ustanovitelj prve neodvisne ruske televiziji NTV. Obtožili so ga kraje desetih milijonov dolarjev iz državnega podjetja. Od tedaj s španskim potnim listom živi in posluje med Izraelom, Španijo in Londonom.

Izmed oligarhov Jelcinove dobe se naj bi po navedbah Guardiana le trije uvrstili v krog Putinu privrženih bogatašev, med njimi pa je najslavnejši gotovo Roman Abramovič, takoj za njim pa je najbogatejši med njimi, Uzbek Ališer Usmanov.

In kaj ostane oligarhom, ki naletijo na nemilost Vladimirja Putina? Lahko na hitro vse prodajo in zbežijo v tujino ali pa počakajo na zaporno kazen. Tako je vsaj za Guardian dejal nekdanji ruski magnat mobilne telefonije Čičvarkin, ki ima zdaj v prostovoljnem izgnanstvu vinsko trgovino v Londonu. "Zadnji dogodek gotovo kaže, da bodo, ne glede na to, kako lojalen si in da se ne vmešavaš v politiko, če bodo hoteli, prevzeli tvoj posel, ker niso drugega kot pohlepni banditi."