Vsak šesti Američan živi v revščini

Proračunski zaseg, ki je v veljavo stopil prvega marca letos, bo po mnenju strokovnjakov najbolj prizadel revne Američane, saj bo vplival na organizacije, ki pomagajo revnim in ki svoja sredstva dobivajo iz vladnega proračuna.

Lani, ko je ZDA grozil proračunski prepad zaradi nezmožnosti republikancev in demokratov, da bi se dogovorili o načinu zmanjševanja proračunskega primanjkljaja, se je kot del sankcij, ki se po zakonu uvedejo, ko ne pride do dogovora, sprožil tudi skoraj 85 milijard dolarjev oziroma 66 milijard evrov vreden zaseg proračuna. Ta bi sicer moral stopiti v veljavo z novim letom, a so njegovo izvajanje uspeli preložiti na marec. V okviru zasega so tako s prvim marcem različnim vladnim agencijam zmanjšali proračun, zaseg pa naj bi ameriško gospodarsko rast zmanjšal za 0,6 odstotka in vpliva na usodo 750 tisoč delovnih mest.

Po podatkih ameriškega statističnega urada danes že vsak šesti Američan in vsak peti ameriški otrok živi v revščini. Tako visok odstotek revnih je bil v ZDA nazadnje sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil predsednik Lyndon Johnson. Ta je sicer s svojim programom želel ta odstotek zmanjšati, a so bili vsi ukrepi v tej smeri opuščeni zaradi ameriške invazije Vietnama.

Američani sicer prag revščine določajo s pomočjo 48 različnih pragov, ki so odvisni od velikosti družine in starosti družinskih članov. Pragi revščine so bili določeni leta 1964 in temeljijo na tem, kolikšen delež dohodkov družine zapravijo za hrano, pri tem pa kraj prebivališča ne vpliva na izračun. Ko ima družina oziroma gospodinjstvo manjši dohodek od predvidenega praga, živi v revščini. Kot dohodek se ne upoštevajo nedenarne ugodnosti, stanovanjske subvencije ali boni za hrano. Po mnenju Williama McCarthyja, direktorja mreže katoliških dobrodelnih ustanov, bo zaseg proračuna še poglobil in povečal revščino v ZDA, še posebej pri že tako ranljivih skupinah, kot so otroci in upokojenci, poroča Associated Press.