Vrnitev umetnin zgodovinski dogodek za Kambodžo

Hab Touch s kamboškega ministrstva za kulturo je dejal, da je vrnitev kipov, poznanih kot Klečeča strežnika, zgodovinski dogodek za Kambodžo.

Met je kipa v dar dobil v 80. in 90. letih preteklega stoletja, vendar so zadnji mesec sporočili, da so se dokopali do novega gradiva, ki dokazuje, da kipov iz templja niso odnesli v skladu z zakonom.

Vrnjena kipa bodo med 37. zasedanjem Unescovega odbora za svetovno dediščino na ogled postavili v Palači miru v Phnom Penhu. Pozneje ju bodo najverjetneje preselili v narodni muzej ali muzej v severozahodnem mestu Siem Reap blizu Angkor Vata.

Poleg Klečečih strežnikov se je v pravniški bitki med Kambodžo in ZDA na eni strani in dražbeno hišo Sotheby's znašel še kip Durjodhana, ki naj bi ga prav tako ukradli iz templja Koh Ker. Lani so tako ameriške oblasti hiši Sotheby's prepovedale prodajo kipa, ki je po ocenah strokovnjakov vreden od dva do tri milijone ameriških dolarjev (od 1,5 do 2,3 milijona evrov).

Klečeča strežnika sta prva primerka domnevno ukradenih umetnin, ki so jih nezakoniti lastniki prostovoljno vrnili v Kambodžo, a strokovnjaki opozarjajo, da je takšnih umetnin še na tisoče. V Kambodži so prepričani, da še vsaj trije veliki ameriški muzeji nezakonito posedujejo njihove umetnine, samo Met pa naj bi jih imel še dvanajst. Klečeča strežnika sta bila izvorno v lasti enega od 180 svetišč, ki so razprostrta po severu Kambodže, od tam pa naj bi jih odnesli med letom 1967 in sredino sedemdesetih, ko je bila Kambodža žrtev vojne med ZDA in sosednjim Vietnamom in ko so Rdeči kmeri v tamkajšnji džungli kovali svojo protiameriško strategijo, leta 1975 pa so prevzeli oblast in začeli spodletelo agrarno revolucijo, v kateri je zaradi lakote umrlo 1,7 milijona ljudi.

Kambodža skuša med drugim v domovino vrniti tudi kip Bime iz Prasat Čena, ki je trenutno na ogled v muzeju v Kaliforniji, ter dva kipa iz templja v bližini Prasat Čena, ki sta na ogled v Denverju in Clevelandu. Vsi muzeji, ki naj bi razstavljali ukradena dela, sodelujejo s kamboškimi oblastmi, a zadeve dodatno ne komentirajo.

Leta 1970 je sicer konvencija Združenih narodov prepovedala trgovanje z ukradenimi umetninami, v Kambodži pa so leta 1993 sprejeli še svojo zakonodajo, ki prepoveduje odstranitev kulturnih artefaktov. Čeprav se je kraja tamkajšnjih umetnin dogajala v času vojne in kaosa, pa strokovnjaki menijo, da je dokazov še vedno dovolj. Anne Lemaistre, predstavnica Unesca v Kambodži, meni, da so kraje iz Prasat Čena najverjetneje potekale v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a da je odstranjevanje umetnin trajalo vse do osemdesetih let in naj bi se delno dogajalo še danes. V upanju, da bo vrnitev Klečečih strežnikov zgolj začetek vračanja kamboške kulturne dediščine, bo Unesco objavil podrobnosti o 57 ukradenih umetninah, ki so izginile iz muzeja v Batambangu. A kot pravi Lemaistrova, so seznam stotih del objavili že leta 1983, a so jih nazaj dobili le trinajst.