Ponedeljek, 8. 7. 2024, 21.57
5 mesecev, 2 tedna
Vrh zveze Nato tudi v luči bojazni pred prihodom Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,20
Ameriška administracija Joeja Bidna je zaskrbljena zaradi možnosti ponovnega prihoda Donalda Trumpa na oblast v ZDA. Podporo Ukrajini želi skupaj z večino kongresnikov zaščititi pred Trumpovim samovoljnim odstopom od nje.
V Washingtonu se bo začel tridnevni vrh voditeljev zveze Nato, ki bo potekal v znamenju 75. obletnice zavezništva. V ospredju pogovorov voditeljev 32 držav članic bodo nove zaveze o podpori Ukrajini, tudi 40 milijard evrov vojaške pomoči v prihodnjem letu, ter še tesnejši stiki z državo, ki se več kot 28 mesecev brani pred rusko agresijo. Govorili bodo tudi o krepitvi obrambne in odvračalne drže Nata ter izdatkih za obrambo, ki naj bi dosegali dva odstotka BDP.
Slovenije še vedno ni med državami, ki dosegajo dvoodstotni prag. Letos je Slovenija, ki jo bodo na vrhu zastopali premier Robert Golob, obrambni minister Marjan Šarec in zunanja ministrica Tanja Fajon, za obrambo namenila 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se to povečalo na 1,5 odstotka. Cilj naj bi bil dosežen leta 2030.
Članice zavezništva sicer sredstva za obrambo od ruskega napada na Ukrajino februarja 2022 močno povečujejo. 23 članic za obrambo namenja dva odstotka BDP, pred petimi leti je bilo takšnih držav devet.
Slovenija je zelo dejavna v mednarodnih mirovnih misijah, medtem ko glede obrambnih izdatkov zaostaja za veliko večino članic zveze NATO.
Strah, da bo Trump ukinil ukrajinske milijarde
Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg, ki ga bo 1. oktobra nasledil zdaj že nekdanji nizozemski premier Mark Rutte, je na novinarski konferenci pred vrhom izrazil pričakovanje, da bo zavezništvo prihodnje leto Ukrajini namenilo za 40 milijard evrov vojaške pomoči. Od tega ji bo Slovenija predvidoma namenila od 80 do 100 milijonov evrov, napovedujejo v vladi.
Pred vrhom so razprave potekale tudi o možnosti ponovnega prihoda Donalda Trumpa na oblast v ZDA, zato trenutna ameriška vlada Joeja Bidna želi podporo Ukrajini skupaj z večino kongresnikov zaščititi pred Trumpovim samovoljnim odstopom od nje.
Orban soliral pri Putinu in Ši Džinpingu
Veliko prahu je nekaj dni pred vrhom zavezništva z obiskom v Moskvi dvignil Viktor Orban, premier Madžarske, ki predseduje EU. Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je mir mogoč le v primeru umika ukrajinskih sil iz regij Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson, in izrazil pričakovanje, da bo Orban o konfliktu v Ukrajini govoril v imenu EU. V Bruslju so pohiteli s pojasnilom, da madžarski premier za to ni prejel nobenega pooblastila. Orban, ki je pred tem obiskal tudi Kijev, je sicer zatrdil, da je bil z njegovim obiskom narejen prvi pomemben korak za vzpostavitev miru in da bo to delo nadaljeval.
V ponedeljek je Orban obiskal še Peking in potovanje na Kitajsko označil za "mirovno misijo 3.0". Poudaril je, da je Kitajska ključna sila pri ustvarjanju pogojev za mir v rusko-ukrajinski vojni. Kitajski predsednik Ši Džinping je ob srečanju dejal, da bi morale svetovne sile ustvariti pogoje in zagotoviti pomoč tako Ukrajini kot Rusiji, da bi državi nadaljevali neposredna mirovna pogajanja.
Ukrajina brez članstva, le z mostom
Ukrajino bo na zasedanju predstavljal predsednik Volodimir Zelenski, v okviru vrha pa bo potekalo posebno zasedanje Sveta Nato-Ukrajina. Ukrajina na vrhu ne bo prejela vabila za članstvo, pričakuje pa se dogovor o "mostu" do tega. Ob napovedi vrha konec junija je pomočnik ameriškega državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve James O'Brien razložil, da bo Ukrajina dobila poziv, naj nadaljuje uvajanje reform, da bo sčasoma lahko računala na vstop v Nato.
V sklepni izjavi naj bi voditelji izrazili nadaljevanje trdne podpore Ukrajini v času ruske agresije, članice zavezništva pa nameravajo sprejeti tudi politični dogovor z merili za prihodnje bolj sistematično nadaljevanje pomoči. Stoltenberg je napovedal, da bodo predstavili novo pobudo v podporo Kijevu, imenovano Natova varnostna pomoč in usposabljanje za Ukrajino (NSATU).
Z njo bo zavezništvo prevzelo mednarodno usklajevanje vojaške pomoči Kijevu in usposabljanja ukrajinskih oboroženih sil. Generalni sekretar zveze Nato je poudaril, da zaradi tega zavezništvo ne bo udeleženo v vojni.
"Ukrajina mora zmagati in potrebuje našo stalno podporo," je pred vrhom zveze NATO v Washingtonu dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.
V drugi polovici leta naj bi v Kijev odšel tudi visoki civilni predstavnik zveze NATO, ki bo imel status pomočnika generalnega sekretarja zavezništva.
Skrbi jih kitajska ekspanzija
Ruska invazija na Ukrajino bo tudi ena od osrednjih tem srečanja z voditelji partnerskih držav iz indijsko-pacifiške regije – Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje. Na srečanju, na katerem bo zastopana tudi Evropska unija, bodo govorili o širjenju vpliva Kitajske v regiji in njeni podpori Rusiji.
Severnoatlantsko pogodbo za obrambo pred širjenjem vpliva Sovjetske zveze je pred 75 leti, 4. aprila 1949, v Washingtonu podpisalo 12 držav. Največja enkratna širitev zveze NATO se je zgodila leta 2004, ko se je zavezništvu skupaj s šestimi državami (Romunija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva in Slovaška) pridružila tudi Slovenija.
