Vrh G8: Države v razvoju bi morale imeti sposobnost pobrati davke

"Davčne oblasti po svetu bi morale avtomatično izmenjevati informacije v boju proti nadlogi izogibanja davkov," so v izjavi na vrhu na Severnem Irskem zapisali voditelji ZDA, Rusije, Nemčije, Japonske, Velike Britanije, Francije, Kanade in Italije.

Države bi morale, kot so pozvali, tudi spremeniti pravila, ki podjetjem omogočajo prenašanje dobičkov čez meje in s tem zmanjševanje davčnih bremen. Multinacionalna podjetja pa bi morala oblastem poročati, koliko davka plačajo kje.

"Podjetja bi morala vedeti, kdo je njihov dejanski lastnik" Gostiteljica vrha industrijsko najbolj razvitih držav G8 Velika Britanija je na dnevni red srečanja uvrstila ne le nelegalno izogibanje plačevanju davkov, pač pa tudi početje multinacionalk, kot so Google, Amazon in Starbucks, ki s prilagajanjem poslovnih knjig državnim proračunom odrekajo milijarde.

Deklaracija, ki je bila sprejeta po pogovorih skupine G8 o finančni politiki, je pozvala tudi k večji preglednosti lastništva podjetij, tudi v državah v razvoju. "Podjetja bi morala vedeti, kdo je njihov dejanski lastnik, in davčni uradi in organi pregona bi morali imeti možnost zlahka pridobiti te informacije," še navaja izjava.

Skupina G8 ob tem poudarja, da bi morale imeti države v razvoju informacije in sposobnost pobrati davke, ki jim pripadajo, druge države pa bi jim morale pri tem pomagati. Ob tem pa bi morala rudarska in energetska podjetja poročati o plačilih vsem vladam, s čimer bi prekinili s široko prakso podkupovanja v državah, bogatih z naravnimi viri. Države bi morale zaslužke takih podjetij javno objaviti.

Voditelji pozvali k mirovni konferenci za Sirijo Ob koncu dvodnevnega vrha so se voditelji držav zavzeli tudi za čim prejšnjo izvedbo mirovne konference za Sirijo, ki naj bi potekala v Ženevi. Pozvali so k dogovoru o sirski prehodni vladi, ki bi bila oblikovana "s skupno privolitvijo".

V deklaraciji so izrazili "globoko zaskrbljenost" zaradi vse večje nevarnosti terorizma in ekstremizma v Siriji. Sirski režim in opozicijo so članice pozvale, naj se zavežejo k uničenju in izgonu vseh organizacij in posameznikov, ki so blizu Al Kaidi, in vseh drugih nedržavnih akterjev, povezanih s terorizmom.

Britanski premier David Cameron, ki je gostitelj srečanja, je menil, da si ni mogoče zamisliti vloge Asada v prehodni sirski vladi. Uradna deklaracija vrha G8 sicer sirskega predsednika ni izrecno omenila. "Ni si mogoče predstavljati, da bi Asad lahko igral vlogo v bodoči vladi države," je dejal britanski premier. A je dodal, da "vemo, da Sirija potrebuje delujočo vlado", s čimer je nakazal, da bodo določeni predstavniki lahko ostali.

Siriji 1,5 milijarde pomoči Cameron je svet tudi pozval, naj se uči iz izkušnje Iraka in se izogne vakuumu moči v Siriji. Sicer pa so po njegovih besedah članice uspele preseči "temeljne razlike" v razmišljanju o prihodnosti Sirije, za državo pa so napovedale tudi skoraj 1,5 milijarde dolarjev humanitarne pomoči.

Strinjale so se tudi o tem, da bi morali strokovnjaki ZN preiskati obtožbe o uporabi kemičnega orožja v času državljanskega konflikta v Siriji.

Rusija ne bo ustavila dobave orožja sirskemu režimu Ruski predsednik Vladimir Putin je po vrhu poudaril, da Rusija še naprej nima nikakršnih dokazov, da je sirska vlada uporabila kemično orožje. Tudi nekatere druge države članice G8 verjamejo, da takšno orožje ni bilo uporabljeno. "Ne razpolagamo z nobenimi dejstvi, ki bi kazala na kar koli, kar bi lahko bilo videti kot uporaba kemičnega orožja s strani sirske vlade. Verjemite mi, še zdaleč vse članice skupine ne verjamejo, da je bilo uporabljeno to orožje," je zagotovil.

Putin je poudaril še, da Rusija ne bo ustavila dobave orožja sirskemu režimu. "Če sklenemo takšno pogodbo, jo tudi izpolnimo," je poudaril. "Orožje dobavljamo legitimni vladi v skladu z zavezujočimi pogodbami," je še zagotovil.