Četrtek, 29. 2. 2024, 10.14
9 mesecev
Volitve v Iranu naj bi le utrdile sedanjo oblast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Nedavno je nekdanji reformistični predsednik Mohamad Hatami ocenil, da je država še zelo daleč od svobodnih volitev.
V Iranu bodo v petek parlamentarne volitve, na katerih bo lahko 61 milijonov volivcev izbralo 290 poslancev parlamenta in 88 članov tako imenovanega posebnega zbora strokovnjakov, pristojnega za izvolitev vrhovnega voditelja. Po napovedih bo konservativna politična večina na volitvah, ki jih zaznamuje gospodarska kriza v državi, le še utrdila svojo oblast.
Inflacija v Iranu, ki je že dolgo na udaru zahodnih sankcij zaradi jedrskega programa, na letni ravni dosega skoraj 50 odstotkov, ljudje pa imajo le malo upanja, da bodo volitve prinesle bistvene spremembe na bolje, poročajo tuje tiskovne agencije.
To bodo prve volitve po množičnih protivladnih protestih, ki so islamsko republiko pretresli po smrti 22-letne Kurdinje Mahse Amini v pridržanju moralne policije septembra 2022. Potekale bodo tudi v senci vse večjih napetosti na Bližnjem vzhodu ob vojni v Gazi.
V parlamentu prevladujejo konservativci
V sedanji sestavi enodomnega parlamenta v Teheranu oziroma madžlisa prevladujejo konservativci in skrajni konservativci, ki bodo na volitvah po pričakovanjih le še utrdili svoj položaj.
V luči tega je več kot dvesto oporečnikov, politikov in aktivistov napovedalo bojkot glasovanja. Pri tem so opozorili na represijo v državi, ki se med drugim odraža v diskvalifikaciji kandidatov, ki niso po godu oblastem. Nedavno je nekdanji reformistični predsednik Mohamad Hatami ocenil, da je država še zelo daleč od svobodnih volitev.
Med kandidati za mesto v posebnem zboru strokovnjakov denimo ne bo nekdanjega relativno zmernega predsednika države Hasana Rohanija, ki ga je tako imenovani svet varuhov, ki potrjuje volilne kandidate, diskvalificiral. Diskvalifikacije so zaznamovale že zadnje volitve leta 2020, ko je svet varuhov izključil več kot polovico kandidatov, večinoma političnih zmernežev in reformistov.
Med kandidati za mesto v posebnem zboru strokovnjakov denimo ne bo nekdanjega relativno zmernega predsednika države Hasana Rohanija, ki ga je tako imenovani svet varuhov, ki potrjuje volilne kandidate, diskvalificiral.
Pričakovana je nizka volilna udeležba
Volitve je zaznamovala tudi najnižja volilna udeležba po revoluciji leta 1979, ki je bila 42-odstotna, v Teheranu pa celo le 20-odstotna. Tokrat se obeta še nižja.
Po podatkih spletnega portala televizije Iran International s sedežem v Londonu, ki oddaja v farsiju, bodo prihajajoče volitve bojkotirale tri četrtine oziroma 77 odstotkov vprašanih Irancev, več kot polovica prebivalcev pa je do njih brezbrižnih. Štirideset odstotkov vprašanih tudi meni, da je pogoj za kakršnekoli spremembe strmoglavljenje versko-avtokratskega režima v Iranu.
Za 290 sedežev v parlamentu oziroma islamski posvetovalni skupščini se sicer poteguje približno 15.200 kandidatov, od tega 1713 žensk, čeprav se je prvotno prijavilo okoli 49 tisoč posameznikov. Za sedeže v zboru strokovnjakov se medtem na ločenem glasovanju poteguje 144 kandidatov, izključno moških. Zbor deluje kot svetovalno telo vrhovnega voditelja, mandat njegovih članov pa traja osem let.
Čeprav je zbor pristojen za izvolitev vrhovnega voditelja in nadzor njegovega dela, ima ta zadnjo besedo v vseh zadevah. Od leta 1989 položaj zaseda 84-letni ajatola Ali Hamenej, ki je okoli 61 milijonov upravičencev pozval k udeležbi na volitvah. Sam naj bi v petek ob 8. uri po lokalnem času kot prvi oddal glas na enem od 59 tisoč volišč.
