Ponedeljek, 12. 8. 2013, 21.32
8 let, 7 mesecev
Volitve, ki bodo odločale o nadaljnji usodi Slovenije in tudi Evrope
Kar 80,5-milijonska Nemčija je največje evropsko gospodarstvo in četrto največje gospodarstvo na svetu (za ZDA, Kitajsko in Japonsko) – lani je bil njen bruto domači proizvod (BDP) okoli 2.700 milijard evrov. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada je bila lani njena gospodarska rast 0,7-odstotna, julija letos je bilo brezposelnih 2,9 milijona Nemcev, kar znaša 6,8 odstotka. Javni dolg je lani znašal 81,9 odstotka BDP.
Nemčija, ki jo vodi koalicija med CDU/CSU in FDP, je pod vodstvom kanclerke Angele Merkel dobro prebrodila svetovno finančno-gospodarsko krizo, kar se kaže tudi v močni javnomnenjski podpori sestrskima strankama CDU/CSU in Merklovi. Težava pa je nizek odstotek podpore koalicijskim partnerjem, Liberalnim svobodnim demokratom (FDP), kar lahko zaplete povolilno sestavljanje koalicij.
Čeprav je Merklova zlasti v kriznih južnoevropskih državah zaradi politike zategovanja pasu zelo nepriljubljena (v Grčiji so jo celo zmerjali z nacistko), pa nemški volivci – kljub kritikam, da Nemci plačujejo reševanje evra – dobro ocenjujejo njeno sposobnost vodenja države. Po anketi inštituta Forsa 55 odstotkov nemških volivcev želi na kanclerskem položaju Merklovo, le 21 odstotkov pa socialdemokratskega kandidata Peera Steinbrücka.
Čeprav sta Merklova in Nemčija na mnenjskem tnalu evropske levice zaradi zagovarjanja stroge varčevalne politike, pa ta tema – kljub omenjeni odmevni Steinbrückovi izjavi – ni osrednja tema nemških volitev. Tudi nezadovoljneži z desne, ki Merklovi očitajo, da dovoljuje reševanje evra na račun nemških davkoplačevalcev, niso odločilni dejavnik. Letos ustanovljena Alternativa za Nemčijo (AfD), ki so jo ustanovili odpadniki iz vrst krščanskih demokratov, bi po anketi Emnida prejela skromna dva odstotka glasov volivcev.
Afera Snowden se lahko kot bumerang vrne SPD, saj jo krščanski demokrati in tudi Leva stranka obtožujejo, da se je sodelovanje med nemško obveščevalno službo BND in ameriškim NSA začelo že v obdobju rdeče-zelene koalicije leta 2002. Afera Snowden tudi ni dala kril nekdaj visokoleteči Piratski stranki, saj imajo po anketi Emnida le tri odstotke podpore. Za zdaj kaže, da so z zagovarjanjem pravice do zasebnosti še največji zmagovalci afere liberalci. Ti pridobivajo točke tudi z ostrim nasprotovanjem zamislim levih strank po povišanju davkov.
Nemško javnost je pred dnevi razburkala tudi zamisel Zelenih o Veggie Dayu, da bi v menzah v podjetjih en dan na teden ponujali le vegetarijansko hrano. Številni namreč nasprotujejo temu, da bi država predpisovala, kaj smejo jesti.
Vsekakor je mesec pred volitvami še vse odprto – tako glede razdelitve sedežev v nemškem parlamentu kot glede povolilne koalicije. Mogoče so vse koalicije: zdajšnja koalicija, velika koalicija med CDU/CSU in SPD (socialdemokrati jo podpirajo, vendar brez Merklove), rdeče-zeleno-rdeča koalicija, nekateri omenjajo tudi koalicijo med CDU/CSU in Zelenimi.