Velika laž Angele Merkel?

Po zadnjem merjenju javnega mnenja inštituta Forsa bi za sestrski stranki CDU in CSU glasovalo 41 odstotkov volivcev, za koalicijske svobodne demokrate (FDP) pa šest odstotkov. Skupaj torej 47 odstotkov glasov za črno-modro koalicijo.

Opozicija vse bolj zaostaja Opozicijski socialdemokrati (SPD) bi dobili le 22 odstotkov glasov, Zeleni 13 in Leva stranka osem odstotkov. Skupaj bi imela morebitna rdeče-zeleno-rdeča koalicija 43 odstotkov glasov, "ožja" rdeče-zelena pa le 35. Piratska stranka (trije odstotki) in protievrska Alternativa za Nemčijo (dva odstotka) ne bi prestopili petodstotnega volilnega pragu.

Še pred tedni so v SPD stavili na afero NSA oziroma afero Snowden, vendar očitki o domnevnem popuščanju Američanom in njihovemu zbiranju podatkov na internetu nemški kanclerki Angeli Merkel niso prišli do živega. Opoziciji za zdaj z afero Snowden ni uspelo skovati dovolj političnega kapitala, da bi lahko ogrozili priljubljenost železne kanclerke. Lahko kritika reševanja evra še reši SPD? Jim bo to uspelo s kritiko reševanja evra? Za razliko od evropske levice in ljudi v kriznih južnoevropskih državah, ki so besni na Merklovo zaradi njenega zagovarjanja zategovanja pasu v prezadolženih državah, nemške volivce bolj zanima, koliko morajo seči v žep za plačevanje tujih dolgov.

Zato se je opozicija oprijela torkovih besed nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, da bo Grčija prihodnje leto, ko bo prejela zadnji obrok iz drugega mednarodnega programa pomoči, potrebovala novo finančno pomoč.

Schröder o veliki laži Merklove in vlade Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder, stari mojster predvolilnih končnic, je priskočil na pomoč omaganemu Peeru Steinbrücku, socialdemokratskemu kandidatu za kanclerja, ter vladajoči koaliciji in Merklovi očital, da so njihove informacije o stroških reševanja evra velike laži. Steinbrück pa je ob tem spomnil na besede Merklove iz leta 2010, da za Grčijo "ne bo šel niti cent".

Schröder sicer ni prvi, ki govori o lažeh pri reševanju evra, že julija je nekdanji predsednik pomembne in vplivne Zveze nemške industrije (BDI) Hans-Olaf Henkel govoril o evrolažeh in menil, da bo z evrom konec. Nasploh so se v nemških medijih množili zapisi v slogu, da bo treba po nemških volitvah Nemcem natočiti čistega vina. Do zdaj so Nemci po podatkih nemškega gospodarskega inštituta Ifo za reševanje evra zagotovili že več kot 650 milijard evrov.

Bo nova pomoč Grčiji največ koristila protievrski AfD? Ali bodo socialdemokrati s kritiko reševanja evra uspešni in še pred volitvami, ki bodo 22. septembra, obrnili zadeve v svojo korist? Po mnenju Manfreda Güllnerja, vodje inštituta Forsa, jim to ne bo uspelo. Do zdaj je Merklovi vedno uspelo prepričati Nemce, da pomoč Grčiji in drugim kriznim državam ne bo bistveno ogrozila njihove blaginje.

Socialdemokrati so poleg tega v nehvaležnem položaju: biti morajo opozicijsko kritični, vendar hkrati državotvorni. Tako so do zdaj glede pomoči Grčiji in reševanja evra vedno protestirali in bili kritični, a so na koncu vlado vedno podprli. Güllner je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zeitung celo dejal, da utegne nova pomoč še najbolj koristiti prav desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki nasprotuje evru in uteleša vsakdanji strah nemškega volivca.

Nemčiji evrska kriza tudi koristi Merklovi in koaliciji koristijo tudi zadnji statistični podatki o okrevanju evroobmočja. Tudi podatek nemškega finančnega ministrstva, da bo Nemčija zaradi znižanja obresti na svoje državne obveznice v letih 2010–2014 prihranila 40,9 milijarde evrov, gre v prid črno-modri koaliciji. Še več naj bi prihranili po izračunih nemškega Inštituta za gospodarske raziskave (DIW) – Nemčija, ki trenutno med vlagatelji velja za najvarnejši pristan, naj bi na račun nizkih obrestnih mer v letih 2014 in 2015 privarčevala več kot 50 milijard evrov. Nemški Inštitut za svetovno gospodarstvo (IfW) pa je junija izračunal, da je Nemčija na račun ugodnih obresti od leta 2009 že privarčevala okoli sto milijard evrov.

Merklovi možnost zmage na volitvah utrjuje tudi današnji podatek nemškega finančnega ministrstva, da je nemška država julija zaznala porast davčnih prihodkov. V davčne blagajne zvezne države in dežel je priteklo za 1,9 odstotka več davkov kot lanskega julija oziroma okoli 44 milijard evrov več. To je podatek, ki kaže, da je Nemčija pod vodstvom črno-modre koalicije v dobri gospodarski kondiciji.