ZDA: Rusko lovsko letalo nad Črnim morjem zrušilo ameriški dron

BREAKING:

Poland’s Prime Minister Mateusz Morawiecki has announced that Poland could transfer its MiG-29 fighter jets to Ukraine within 4-6 weeks.

Poland has 29 such jets.

🇵🇱🇺🇦 pic.twitter.com/39k7u4ydVa

— Visegrád 24 (@visegrad24) March 14, 2023 

18.32 Nad Črnim morjem sta trčila rusko vojaško letalo in ameriški dron

Ameriško brezpilotno letalo reaper in dve ruski letali su-27 so leteli nad Črnim morjem, ko naj bi eno od ruskih letal namerno priletelo v ameriško brezpilotno letalo in zadelo njegov propeler. 

"To nevarno in neprofesionalno dejanje Rusov je skoraj povzročilo nesrečo obeh letal," je poudaril poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki James Hecker. Ruska lovca naj bi namreč pred trčenjem na dron zlivala gorivo in neprofesionalno ter nevarno letela okoli njega.

Obrambno ministrstvo v Moskvi je potrdilo, da sta dva ruska lovca prestregla dron, a zavrnilo, da sta letali krivi za njegov padec. Po navedbah ministrstva je brezpilotni letalnik namreč po poskusu izmikanja začel naglo padati, pri čemer pred tem ni bilo stika med dronom in lovcema. Obe letali sta se varno vrnili v oporišče, so še dodali v izjavi za javnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriško letalstvo je sporočilo, da bo še naprej delovalo v mednarodnem zračnem prostoru. Ob tem so Rusijo pozvali k profesionalnemu in varnemu vedenju.

Washington je zaradi bližnjega srečanja na pogovor poklical ruskega veleposlanika v ZDA, je sporočil predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price, ki je današnji incident označil za jasno kršitev mednarodnega prava.

17.56 Madžarski parlament preložil razpravo o ratifikaciji članstva Finske in Švedske v Natu?

Predstavniki madžarske vladajoče stranke želijo preložiti sejo parlamenta, ki bi morala biti prihodnji teden. Takšna poteza bi pomenila nadaljnjo zamudo pri ratifikaciji članstva Finske in Švedske v Natu, je poudaril predstavnik opozicije.

Ágnes Vadai iz levičarske Demokratske koalicije je v objavi na Facebooku zapisala, da je od podpredsednika vlade Zsolta Semjéna prejela pismo, v katerem jo obvešča, da želijo vladajoča stranka Fidesz in krščanski demokrati preložiti sejo, ki bi se morala začeti v ponedeljek.

Švedska in Finska sta lani zaprosili za članstvo v čezatlantskem vojaškem zavezništvu, potem ko so ruske sile napadle Ukrajino. Zahteve mora ratificirati vseh 30 članic Nata, odobritev sta zavrnili le Madžarska in Turčija. 

16.18 Ukrajinski šolarji v Mariupolu prisiljeni dvigniti rusko zastavo

Ukrajinski šolski otroci iz Mariupola so bili po besedah ukrajinskega poslanca Oleksija Gončarenka prisiljeni v rusko "domoljubno vzgojo".

Naročili so jim, naj dvignejo rusko zastavo in poslušajo rusko himno, je zapisal Oleksij Gončarenko.

"Zdaj se vse to imenuje 'domoljubna vzgoja'. Otroci so prisiljeni poslušati himno države, ki je izbrisala njihovo mesto in pobila na tisoče ljudi," je zapisal Gončarenko, podpredsednik odbora za migracije, begunce in razseljene osebe pri Evropski skupini za človekove pravice.

14.43 Poljska bi lahko Ukrajincem v nekaj tednih poslala bojna letala mig

Poljska je zjutraj sporočila, da bi lahko Ukrajini dobavila bojna letala mig v prihodnjih štirih ali šestih tednih, je razkril poljski premier Mateusz Morawiecki. Ukrajina že mesece prosi za letala, večinoma F-16 fighting falcon. Do zdaj so zahodni zavezniki njihovo dobavo zavračali. 

14.31 Putin na fronto pošilja zapornice 

Ukrajinska vojska trdi, da Vladimir Putin zaradi velikih izgub išče alternativne vire delovne sile.

Obstajajo poročila, da so Rusi v enem od vagonov na vojno območje v Kuščevko na Krasnodarskem pripeljali zapornice. 

Nekatere zapornice delajo kot kmetijske delavke v rastlinjakih in hlevih, nekaterim pa so dodelili oskrbo vojske. V Ukrajino naj bi poslali okoli 100 žensk.

Nekatere so bile rekrutirane iz ženske kazenske kolonije v Snježnem, mestu v okupirani regiji Doneck.

13.44 Zelena luč zaporni kazni za kritiko najemniških vojaških skupin

Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je danes sprejel zakonodajo, po kateri tistim, ki kritizirajo najemniške vojaške skupine ali posameznike, ki se borijo skupaj z rusko vojsko, grozi do 15 let zapora.

Ruska duma je danes zaostrila tudi kazni v zvezi z zakoni, uvedenimi po 24. februarju lani, ko je Rusija v Ukrajino napotila svoje vojake. Za diskreditacijo ruskih vojakov ali prostovoljcev, ki se borijo z rednimi enotami, je od zdaj predvidena kazen do sedmih let zapora, medtem ko je bila prej zagrožena kazen do petih let. Najvišja kazen za širjenje lažnih informacij o ruskih silah pa je 15 let zapora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najemniške vojaške skupine, kot je Wagner, ki vodi napad ruskih sil na industrijsko mesto Bahmut, so v zadnjih mesecih pridobile velik ugled v ruski javnosti.

"Od danes so ljudje, ki tvegajo svoje življenje za varnost naše države in naših državljanov, zaščiteni pred provokacijami in lažmi," je po glasovanju poudaril predsednik dume Vjačeslav Volodin. "Ta dejanja so nesprejemljiva," je dodal.

Pričakovati je, da bo predlog zakona potrdil še zgornji dom parlamenta, svet federacije, nato pa ga bo podpisal ruski predsednik Vladimir Putin.

12.15 Litovski parlament skupino Wagner uvrstil med teroristična združenja

Litovski parlament je medtem danes skupino Wagner uvrstil med teroristična združenja. V resoluciji, ki jo je soglasno sprejelo 117 poslancev, piše, da ta skupina ogroža javno varnost ter da je med drugim odgovorna za smrt in mučenje ukrajinskih civilistov ter bombardiranje civilnih objektov.

V resoluciji je Wagner označen kot orodje ruskih oblasti v senci, ki prejema vojaško opremo iz Moskve in uporablja rusko vojaško infrastrukturo. Najemniki iz te skupine sodelujejo v vojaških operacijah od začetka ruskega napada na Ukrajino in so zagrešili sistematične, hude zločine, ki pomenijo terorizem, še piše v resoluciji.

Litovski poslanci ob tem pozivajo tudi druge države, naj sledijo zgledu Litve. Uvrstitev Wagnerja med teroristična združenja je po poročanju dpa predvsem simbolna. Litva je rusko agresijo v Ukrajini že prej označila za genocid, Rusijo pa za državo, ki podpira in izvaja terorizem.

11.52 Rusija znova objavila pogoje za prekinitev vojne

Kremelj je znova sporočil svoje pogoje za mirno rešitev vojne v Ukrajini. V resnici gre za že znane zahteve. Po besedah ​​tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova mora "Kijev upoštevati novo realnost", če želi miren konec konflikta.

Po navedbah Kremlja bi morala Ukrajina priznati rusko priključitev štirih ukrajinskih regij (Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje), ki jih Rusija ne nadzoruje v celoti, a jih je po lanskih referendumih razglasila za del ruskega ozemlja.

Peskov je ponovil, da so pogoji Rusije za končanje vojne "dobro znani". "Dejansko stanje in nova realnost sta prav tako dobro znani. Brez upoštevanja tega niza vprašanj je prehod na mirno rešitev nemogoč," je dejal Peskov.

Moskva je namreč že večkrat dejala, da mora Ukrajina sprejeti rusko okupacijo svojih štirih regij, če želi končati vojno. Možnosti, da bi Ukrajina priznala rusko okupacijo, so praktično nične.

11.33 V ruskem obstreljevanju središča Kramatorska en mrtev, trije ranjeni

Ruska vojska je danes zjutraj obstreljevala središče mesta Kramatorsk na vzhodu Ukrajine. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek družbenega omrežja Facebook sporočil, da so bile v napadu poškodovane stanovanjske zgradbe, ubit je bil en človek, trije ljudje pa so bili ranjeni, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po navedbah Zelenskega je bilo v ruskem obstreljevanju poškodovanih šest stanovanjskih zgradb, po navedbah župana Kramatorska pa 25. Ukrajinski predsednik je še sporočil, da se reševalna akcija na območju nadaljuje. "Država zla še naprej vodi vojno proti civilnemu prebivalstvu, a za te umore bo kaznovana," je bil Zelenski kritičen do Rusije.

Kramatorsk, kjer je pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja lani živelo približno 150 tisoč prebivalcev, decembra lani pa še 80 tisoč, leži blizu Bahmuta, ki je že več mesecev žarišče spopadov. Kramatorsk je redna tarča ruskih obstreljevanj, od ruske zasedbe mesta Doneck leta 2014 pa je deloval kot regionalno središče.

Aprila lani je ruska raketa zadela železniško postajo v Kramatorsku in ubila okoli 60 civilistov, ki so poskušali pobegniti iz regije.

10.29 Nemška vojaška letala 27-krat posredovala nad Baltikom

Nemška vojaška letala, ki so nameščena v vzhodnem krilu zavezništva Nata, so od avgusta lani 27-krat zavzela bojne položaje, potem ko so jih opozorili na neznano letalo v baltski regiji, je danes sporočilo nemško vojno letalstvo.

Med pripravami na vzlet vojaških letal so nemške sile identificirale rusko vojaško letalo nad Baltskim morjem, je dejal tiskovni predstavnik vojnega letalstva. Ko se je neznano letalo približalo baltskemu zračnemu prostoru brez vzpostavitve radijskega kontakta, je bil razglašen ukaz za vzlet nemškega lovca Eurofighter typhoon.

Novice ZDA, Velika Britanija in Avstralija z načrtom proizvodnje jedrskih podmornic za Avstralijo #video

V Estoniji je od avgusta lani nameščenih več kot 150 nemških vojakov, ki varujejo zračni prostor vzhodnega krila Nata. Letalsko oporišče Amari v Estoniji naj bi v sredo obiskal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier.

Tri baltske države in članice Nata, Estonija, Litva in Latvija, nimajo svojih zračnih sil. Zveza Nato za nadzor tega zračnega prostora uporablja letalski oporišči Amari in Siauliai v Litvi. Natove zaveznice zagotavljajo razporeditev letal in osebja v teh bazah. Nemčija v tej misiji sodeluje od leta 2005.

10.02 Bitka za Bahmut se nadaljuje

Prihodnost Ukrajine je odvisna od izida spopadov na vzhodu države, vključno z Bahmutom in njegovo okolico, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Uničeno rudarsko mesto je postalo glavna tarča ruskih sil, večmesečna bitka za Bahmut pa se je sprevrgla v najbolj krvavo bitko v Evropi po drugi svetovni vojni. "Na vzhodu je zelo težko, zelo boleče. Moramo uničiti sovražnikovo vojaško moč. In to bomo storili," je v ponedeljkovem video nagovoru dejal Zelenski.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je medtem izdalo nalog za aretacijo ruskih uradnikov zaradi prisilnega izgona otrok iz Ukrajine in napadov na civilno infrastrukturo, poroča Reuters.

Ukrajina in Zahod trdita, da je Rusija s streljanjem na civiliste in civilno infrastrukturo zagrešila "zločine proti človečnosti". Rusija to odločno zanika.

Konstantin Kosjačev, namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta, je dejal, da je ICC "instrument neokolonializma v rokah Zahoda" in da ICC nima nobene jurisdikcije nad Rusijo, odkar se je država leta 2016 umaknila s sodišča.

9.02 Zračni alarm v Kijevu

V Kijevu so se oglasile sirene za zračni napad.

7.48 Macron z Orbanom za evropsko enotnost glede Ukrajine

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na delovni večerji sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na pogovorih je izpostavil potrebo po evropski enotnosti glede vojne v Ukrajini, zlasti kar zadeva sankcije proti Rusiji, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Macronovega urada.

Budimpešta, ki je močno odvisna od uvoza ruske nafte, se je od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani vzdržala kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zavrača tudi pošiljanje orožja Ukrajini in obsoja evropske sankcije proti Moskvi.

Macron in Orban sta se na srečanju v Elizejski palači dotaknila tudi vstopa Finske in Švedske v zvezo Nato. Madžarska je namreč poleg Turčije še edina v 30-članskem zavezništvu, ki še ni ratificirala pristopnih protokolov skandinavskih držav za članstvo. Glasovanje o tej zadevi so v Budimpešti nazadnje preložili na teden po 20. marcu. Pred glasovanjem naj bi Finsko in Švedsko obiskala madžarska parlamentarna delegacija.

7.02 Sakašvili se v bolnišnici bojuje za življenje

Zaprti nekdanji gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je za Sky News povedal, da se "bliža smrti" v bolnišnici, kamor so ga premestili iz zapora. Neodvisni strokovnjak je pretekli mesec na sodišču dejal, da so Sakašvilija zastrupili v zaporu, vendar so gruzijske oblasti zavrnile to možnost in njegovo premestitev na zdravljenje v Evropo.

Novinarju Sky Newsa so oblasti zavrnile dostop do bolnišnice, vendar so Sakašviliju lahko zastavili vprašanja prek njegovega odvetnika. Na vprašanje, kako blizu smrti je bil, je Sakašvili odgovoril: "Na začetku sem tehtal 120 kilogramov, zdaj jih imam le 64. Če bom shujšal pod 60 kilogramov, mi zdravniki napovedujejo odpoved več organov."

"Nenehno sem v postelji, kosti mi razpadajo in to povzroča neznosne bolečine," je o svojem trenutnem zdravstvenem stanju dejal nekdanji gruzijski predsednik. Odvetnik Salva Kačapuridzeja trdi, da je stanje njegove stranke vsak dan slabše. "Videti je kot ujetnik v koncentracijskem taborišču v nacistični Nemčiji," je dejal odvetnik.

6.33 Ruske sile izvedle več kot sto napadov na Ukrajino

Ukrajinska vojska je v zadnjih 24 urah odbila več kot sto ruskih napadov na petih območjih, v rednem jutranjem poročilu navaja generalštab ukrajinskih oboroženih sil.

Ruske sile se osredotočajo na izvajanje ofenziv proti Limanu, Bahmutu, Avdiivki, Mariinki in Šahtarsku v doneški regiji.

Kot še navaja poročilo, je Rusija izstrelila pet raket na civilno infrastrukturo v regijah Sumi in Doneck ter izvedla 35 zračnih napadov in 76 napadov z večcevnimi raketometi proti Ukrajini.

Novice Putin na fronto pošilja oklepne vlake in tanke iz muzejev

Grožnja raketnih napadov ostaja velika, je sporočila vojska.

Ukrajinske zračne sile so izvedle deset napadov na začasna ruska oporišča, medtem ko so ukrajinske raketne in topniške sile zadele pet ruskih začasnih oporišč, tri skladišča streliva in štiri sisteme za elektronsko bojevanje, je dodal generalštab.