Več deset tisoč Grkov, sitih varčevalnih ukrepov, znova na ulicah

Grški sindikati so sicer stavko napovedali, izpeljali pa so jo ravno na dan, ko se v Bruslju začenja dvodnevni vrh Evropske unije (EU), na katerem se bodo voditelji držav članic pogovarjali tudi o usodi Grčije. V središču Aten se je zbralo okoli 70.000 ljudi. Pri tem so izbruhnili tudi neredi. Več ljudi je namreč v policiste metalo steklenice in kamne, policija pa je odgovorila z solzivcem in aretacijami več kot sto ljudi. Več ljudi je bilo poškodovanih, ena oseba pa je med protesti zaradi infarkta umrla.

Poostrena varnost na ulicah v središču Aten Zaradi stavke stojita tako letalski kot javni promet, znova so tudi zaprte šole, nekatere bolnišnice in trgovine. Javni promet sta dodatno ohromili še deveturna stavka taksistov in triurna stavka zračnih kontrolorjev, zaradi česar so morali odpovedati kar nekaj letalskih poletov. Več deset tisoč Grkov se je znova podalo na ulice v središču Aten, kjer je grška vlada močno povečala prisotnost policistov, saj se bojijo, da bi nekateri znova postali nasilni, kar se je v preteklosti že ničkolikokrat zgodilo.

Ločena protesta proti novim varčevalnim ukrepom za leti 2013 in 2014, ki so jih zahtevali mednarodni posojilodajalci v zameno za sprostitev naslednjega svežnja pomoči, sta le dva izmed mnogo protestov, ki so jih v zadnjih treh letih uprizorili jezni Grki. Grčija se je znašla v recesiji, ki je v nekaterih pogledih močno podobna veliki gospodarski krizi iz tridesetih let prejšnjega stoletja.

Več tisoč podjetij ne bo preživelo leta "Utapljamo se v recesiji, stanje pa je vse slabše. Približno 180 tisoč podjetij je na robu bankrota, od teh jih bo šlo najmanj 70 tisoč v stečaj," je povedal podjetnik Dimitris Asimakopoulos. Prepričan je, da bodo novi varčevalni ukrepi, ki predvidevajo tudi višje davke za podjetja, uničili večino podjetij, ki že tako težko shajajo.

Grška vlada se sicer z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko pogaja o novem svežnju pomoči, s katerim želi zmanjšati stroške javne porabe za enajst milijard evrov, blagajno pa bo napolnila z 2,5 milijarde evri, ki jih bo zbrala s pomočjo višjih davkov.