Torek, 13. 2. 2024, 8.37
9 mesecev, 2 tedna
720. DAN VOJNE V UKRAJINI
Biden: Če se ne zoperstavimo tiranom, bodo posledice daljnosežne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
"Pozivam predstavniški dom, naj ga hitro sprejme," je sporočil Biden in dodal, da si več ne morejo privoščiti čakanja. "Če se ne bomo zoperstavili tiranom, ki želijo osvojiti ali razdrobiti ozemlje svojih sosedov, bodo posledice za ameriško nacionalno varnost daljnosežne," je dodal predsednik ZDA.
Ameriški predsednik Joe Biden je predstavniški dom kongresa pozval, naj hitro potrdi pomoč Ukrajini, ki jo je danes potrdil senat. Predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Mike Johnson je predlog pomoči sicer kritiziral in dejal, da ga v sedanji obliki ne bo dal v obravnavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
17.51 Biden pozval predstavniški dom k hitri potrditvi pomoči za Ukrajino
14.56 V napadih na vzhodu in jugu Ukrajine ubitih pet ljudi
8.43 V Varnostnem svetu ZN ponovno izrazi podpore Ukrajini
17.51 Biden pozval predstavniški dom k hitri potrditvi pomoči za Ukrajino
V predstavniškem domu kongresa je dovolj glasov za potrditev predloga z demokratskimi in nekaj republikanskimi glasovi, vendar pa Johnson upošteva navodila bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki Ukrajini ne želi poslati dodatne pomoči za nadaljevanje vojne z Rusijo, poroča med drugim televizija NBC.
"Pozivam predstavniški dom, naj ga hitro sprejme," je sporočil Biden in dodal, da si več ne morejo privoščiti čakanja. "Če se ne bomo zoperstavili tiranom, ki želijo osvojiti ali razdrobiti ozemlje svojih sosedov, bodo posledice za ameriško nacionalno varnost daljnosežne," je dodal predsednik ZDA.
Ameriški senat je po več tednih pogajanj danes potrdil predlog zakona o pomoči tujini, ki vključuje 60 milijard dolarjev za Ukrajino. Predlog zakona gre zdaj v predstavniški dom, kjer pa njegova usoda ni jasna. Washington je Ukrajini sicer poslal zadnjo pomoč konec lanskega leta.
14.56 V napadih na vzhodu in jugu Ukrajine ubitih pet ljudi
V novih ruskih napadih na jugu in vzhodu Ukrajine so danes ubili pet civilistov, so sporočile regionalne oblasti. Po obstreljevanju je bila na določenih območjih tudi znova prekinjena oskrba z električno energijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V regiji Harkov so v vasi Kurilivka blizu mesta Kupjansk ubili dva moška, še dve osebi pa sta bili v obstreljevanju kmetijskega objekta ranjeni, je javil guverner Oleg Sinegubov.
Nekaj ur pozneje je bilo tarča topniškega napada mesto Vovčansk, prav tako v regiji Harkov in blizu meje z Rusijo. Na lokalni tržnici je umrla ženska, še ena pa je bila ranjena, izhaja iz sporočila guvernerja.
V regiji Herson na jugu, ki je skoraj vsakodnevno tarča obstreljevanja, so na dvorišču lastne hiše v vasi Lvove ponoči ubili 83-letno žensko, je sporočil regionalni guverner Oleksander Prokudin. Še en moški je umrl v obstreljevanju v mestu Nikopol na jugovzhodu države.
Glede na sporočilo ukrajinske vojske je Rusija ponoči izstrelila 23 brezpilotnih letalnikov šahed, od katerih so jih 16 sestrelili nad Hersonom, Zaporožjem in Dnipropetrovskim. Guverner te Sergij Lisak je poročal o obsežnem napadu z brezpilotnimi letalniki, od katerih jih je nekaj zadelo svoje cilje, med drugim na energetskem in infrastrukturnem omrežju mesta Dnipro.
O treh smrtnih žrtvah na vzhodu Ukrajine, v regiji Lugansk, poročajo tudi proruske oblasti, ki jih je na zasedenem ozemlju postavila Moskva.
8.43 V Varnostnem svetu ZN ponovno izrazi podpore Ukrajini
Države članice in predstavnik sekretariata ZN so v ponedeljek na zasedanju Varnostnega sveta ZN, ki ga je za razpravo o sporazumih iz Minska sklicala Rusija, ponovno izrekali podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Predstavnica Slovenije je dejala, da je sporazuma iz Minska Rusija spodkopala z invazijo na Ukrajino.
Sporazuma iz Minska sta mednarodna dogovora iz let 2014 in 2015, katerih cilj je bil končati spopade na vzhodu Ukrajine med oboroženimi ruskimi separatističnimi skupinami in ukrajinsko vojsko. Ob naraščajočih napetostih med Rusijo in Ukrajino je Moskva 21. februarja 2022 uradno priznala neodvisnost samooklicanih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, dan zatem pa je ruski predsednik Vladimir Putin izjavil, da sporazuma iz Minska ne obstajata več in da je za njun propad kriva Ukrajina. Rusija je 24. februarja 2022 začela invazijo na Ukrajino.
"ZN ostajajo zavezani ukrajinski suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti," je na zasedanju VS ZN dejal pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo, srednjo Azijo in Ameriko Miroslav Jenča. Dodal je, da bližajoča se obletnica ruske invazije v Ukrajini ni le priložnost za obravnavo grozot zadnjih dveh let, ampak tudi opomin, da se oboroženi spopad v Ukrajini ni začel 24. februarja 2022, ampak poteka vse od leta 2014.
ZN sicer niso pogodbenica sporazuma iz Minska, vendar so po besedah Jenče izrazili polno podporo vpletenim pri diplomatskih prizadevanjih in izvajanju sporazumov v skladu z resolucijo Varnostnega sveta iz leta 2015.
Politični aktivist in novinar Steve Sweeney je neposredno iz Donecka pričal o tem, kako so Ukrajinci z zahodnim orožjem opustošili regijo, kjer ljudje nimajo tople vode in se spopadajo s stalnimi izpadi elektrike. Položaj je primerjal s tistim v Gazi.
Rusija je 21. februarja 2022 enostransko priznala neodvisnost samooklicanih republik Doneck in Lugansk, s tem uničila sporazuma iz Minska ter tri dni kasneje napadla Ukrajino, je povedal predstavnik Francije v Združenih narodih.
Ukrajinski predstavnik je dejal, da je zasedanje na pobudo Rusije o sporazumu, ki ga je sama spodkopala, nov primer zapravljanja časa. Predstavnik Rusije je za propad sporazuma obtožil Ukrajino in zahodne države.
Predstavniki zahodnih držav – ZDA, Francije in Velike Britanije – pa so Moskvo spomnili, da tragedije ne bi bilo, če bi Rusija spoštovala sporazum iz Minska. Rusija je 21. februarja 2022 enostransko priznala neodvisnost samooklicanih republik Doneck in Lugansk, s tem uničila sporazuma iz Minska ter tri dni kasneje napadla Ukrajino, je povedal predstavnik Francije.
Predstavnica Slovenije Ondina Blokar je dejala, da zaradi ruskega vdora v Ukrajino ne bomo nikoli vedeli, ali bi lahko sporazuma iz Minska uspela. Dejala je, da je Rusija s svojo vpletenostjo na vzhodu Ukrajine kršila memorandum iz Budimpešte in določbe Helsinške sklepne listine o nedotakljivosti meja v Evropi. Z invazijo je sporazum dokončno pokopala.
