V Ukrajini od danes vojno stanje

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je vojno stanje razglasil po nedeljskem incidentu, ko je ruska obalna straža v Kerški ožini pri nezakonito priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila, ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih 24 ukrajinskih mornarjev, v posredovanju so bili najmanj trije ranjeni.

Parlament v Kijevu je po burni razpravi Porošenkovo uvedbo vojnega stanja odobril za 30 dni na območju desetih ukrajinskih regij. Ukrep je začel veljati z današnjim dnem.

Novice Vojna med Ukrajino in Rusijo? "Tega si ne želi ne ena ne druga stran."

Kakšne so pravice vojske?

V okviru vojnega stanja bo imela vojska pravico, da uvede policijsko uro, preiskuje stanovanja ter izvaja nadzor vozil in oseb. V namen obrambe države bodo lahko oblasti zasegle zasebno lastnino in preuredile proizvodnjo v tovarnah za potrebe vojske in obrambe države.

Na bojnih območjih bo naloge policije prevzela vojska. Vsi za boj sposobni moški se bodo morali prijaviti oblastem za morebitno mobilizacijo. Delavce, ki niso zaposleni na strateško pomembnih mestih, bodo lahko premestili na opravljanje družbeno nujnih del.

Novice V Ukrajini od srede vojno stanje #video

Omejeno tudi delovanje medijev

V času vojnega stanja bodo oblasti lahko omejile tudi delovanje medijev oziroma bodo lahko določale, kaj bodo mediji lahko objavljali. Možna bosta nadzor in omejitev komunikacijskih kanalov, tudi telefonov in interneta.

Ne bo pa vojno stanje pomenilo okrnitve dela parlamenta. Ta bo lahko deloval normalno naprej. V času trajanja vojnega stanja so prepovedani razpustitev parlamenta, spremembe ustave, volitve predsednika ali parlamenta ter referendumi in stavke. V skladu z ukrajinsko zakonodajo lahko vojno stanje v času trajanja tega ukrepa prekliče le predsednik.

ZDA pričakujejo, da bo EU bolj pritisnila na Rusijo

ZDA so svoje evropske zaveznike po zaostritvi napetosti v ukrajinskem konfliktu pozvale, naj premislijo o uvedbi dodatnih sankcij proti Rusiji. Že uvedene ukrepe bi morali izvajati bolj dosledno, je v Berlinu opozoril posebni odposlanec ZDA za ukrajinski konflikt Kurt Volker. Volker je nadaljeval, da bi morala Nemčija premisliti o zaustavitvi projekta Severni tok 2, saj je to za Rusijo le politični projekt, s katerim želi z dostavo plina obiti Ukrajino in baltske države.

Medtem je nemška vlada sporočila, da kljub zaostritvi razmer ne bo sprejemala prenagljenih odločitev glede sankcij proti Rusiji. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert, trenutne sankcije potečejo konec januarja, o podaljšanju pa morajo v Berlinu spregovoriti z vsemi evropskimi partnerji v EU, saj se takšne odločitve sprejemajo na evropski ravni. Seibert je zavrnil tudi možnost začasne zaustavitve projekta Severni tok 2.

Ameriški odposlanec je Rusiji med drugim očital, da želi z nasiljem enostransko prevzeti nadzor nad Kerško ožino. Glede ruskega zavzetja ukrajinskih ladij je Volker stopil na stran Ukrajine, saj je ta po njegovem mnenju naredila vse prav in se je obnašala zadržano. "Ni provokacija, če ima država mornarico in ladje te mornarice premešča iz enega pristanišča v drugo, in to, pravno gledano, v lastnih vodah," je dodal Volker.