V Turčiji sojenje proti 44 kurdskim novinarjem, obtoženim terorizma

Turške oblasti so včeraj na zatožno klop postavile 44 kurdskih novinarjev, ki jih obtožnica bremeni različnih terorističnih dejanj, med drugim naj bi novinarji podpirali kurdsko organizacijo Zveza skupnosti v Kurdistanu (KPK), v okviru katere deluje tudi zloglasna kurdska delavska stranka PKK. Različne organizacije za zaščito človekovih pravic so medijsko odmevno sojenje že označile kot poskus turške vlade, da poskuša zastrašiti predstavnike sedme sile in kaznovati kurdske aktiviste.

Dvanajst obtožencev naj bi bilo obtoženih, ker so vodili teroristično organizacijo, preostalih 32 pa naj bi bili člani te teroristične organizacije. Sojenje se je sicer včeraj začelo z zamudo, saj so se želeli obtoženi zagovarjati v kurdskem jeziku, njihovo zahtevo pa je sodnik odločno zavrnil. Tožilci pa so za obtožence zahtevali visoko kazen, če bodo spoznani za krive, bodo lahko prejeli od sedem do 22 let zaporne kazni.

Napeti odnosi med vlado in Kurdi se stopnjujejo

Sojenje kurdskim novinarjem pa je le kaplja čez rob že tako napetih odnosov med kurdsko manjšino in turškimi oblastmi. Kurdi se namreč že od začetka 20. stoletja borijo za obstoj znotraj Turčije, najmanj toliko časa pa z orožjem ščitijo svoje pravice. V zadnjem času so v Turčiji čedalje pogostejši boji med kurdskimi skrajneži in turškimi oblastmi. Pretekli teden je bilo tako blizu meje s Sirijo ubitih devet policistov in vojakov, zaradi česar je sojenje proti kurdskim novinarjem tudi toliko bolj aktualno. Samo v zadnjih 14 mesecih je zaradi navzkrižja interesov in nenehnih spopadov med kurdskimi skrajneži in turškimi varnostnimi silami življenje izgubilo 708 ljudi, poroča mednarodna krizna skupina. Med žrtvami je 405 pripadnikov delavske stranke PKK, 209 vojakov in policistov ter 84 civilistov. Čeprav si turški premier Recep Erdogan prizadeva za večjo in celovitejšo zaščito človekovih pravic Kurdov, so se njegovi poskusi pred kratkim izjalovili.

Organizacije opozarjajo na neprestane kršitve človekovih pravic

Organizacije za varstvo človekovih pravic pa že leta opozarjajo na kršitve kurdskih pravic, saj turška vlada že leta preganja kurdske politike, aktiviste in novinarje, dokaz česar je tudi sodni proces proti 44 kurdskim novinarjem. Podatki Amnesty International pa kažejo, da naj bi bilo v turških zaporih več kot 100 kurdskih novinarjev, kar je precej več, kot je zaprtih novinarjev v Iranu ali na Kitajskem.

Novinarska svoboda je tako močno okrnjena, zaradi pritiska turške vlade pa je mnogo novinarjev ostalo brez dela, ali pa so se za končanje delovnega razmerja odločili sami. Preganjanje predstavniov sedme sile v Turčiji pa se bo najverjetneje nadaljevalo, kar bi lahko sklepali po besedah turškega notranjega ministra Idrisa Naima Sahina, ki je prepričan, da "ni razlike med izstreljenimi naboji in članki, ki jih pišejo novinarji v Ankari".

Pri tem pa je turška vlada zatrdila, da nihče od novinarjev ni obtožen zaradi svojega dela, temveč zaradi svoje pripadnosti ali vpletenosti v teroristična dejanja. S tem pa se ne strinja branilec obtožencev Meral Danis Bektas: "Obtoženi so ravno zaradi svojega dela. Svoboda tiska in govora sta mejnika demokracije. Brez njih pa demokratična politična participacija ni mogoča. S tem pa Erdogan grozi novinarjem ali jim narekuje, kaj naj pišejo."