Nedelja,
20. 11. 2011,
20.15

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

volitve

Nedelja, 20. 11. 2011, 20.15

8 let, 7 mesecev

V Španiji prepričljiva zmaga desnice

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Španiji je Ljudska stranka Mariana Rajoyja, ki naj bi glede na izide vzporednih volitev dobila absolutno večino v parlamentu.

Ljudska stranka naj bi v 350-članskem spodnjem domu parlamenta zasedla med 181 in 185 sedežev, socialisti, ki so bili na oblasti zadnjih sedem let, pa le med 115 in 119.

Brez dela je 45 odstotkov mladih Socialisti, ki jih je na volitve popeljal dosedanji notranji minister Alfredo Perez Rubalcaba, saj dosedanji premier Jose Luis Zapatero ni več kandidiral, so doživeli najhujši poraz po koncu Francove diktature leta 1975.

Na izid volitev je najbolj vplivala huda gospodarska in finančna kriza, s katero se sooča Španija in ki se med drugim kaže v visoki brezposelnosti. Ta je s skoraj 22 odstotki najvišja v EU, še zlasti pa so prizadeti mladi, saj jih je brez dela 45 odstotkov.

Gospodarska rast je bila v zadnjem trimesečju znova ničelna Javni dolg glede na druge države v območju evra sicer ni zaskrbljujoče visok, je pa vrtoglavo visoka zadolženost španskega zasebnega sektorja, saj znaša kar 190 odstotkov BDP. Razlog za zaskrbljenost je tudi naraščanje dolga regij in mest.

Gospodarska rast je bila v zadnjem trimesečju znova ničelna, tako da bi utegnila Španija kmalu spet pasti v recesijo. Za letos je sicer napovedana rast bruto domačega proizvoda v višini 0,8 odstotka.

Poleg tega je donosnost na španske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let minuli teden presegla sedem odstotkov, kar ne omogoča več vzdržnega zadolževanja.

Če so izidi vzporednih volitev točni, bo imel novi premier Rajoy z absolutno večino proste roke pri sprejemanju ukrepov za izhod iz krize.

Napovedal reze povsod, razen pri pokojninah Že pred volitvami je napovedal reze povsod, razen pri pokojninah, sicer pa bo njegov ključni cilj ponovno vzpostaviti zaupanje mednarodnih finančnih trgov v četrto največje gospodarstvo v območju evra, da državi ne bi bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

V parlament naj bi se uvrstili tudi katalonski nacionalisti, stranka Convergencia i Unio (CiU) z med 13 in 15 sedeži ter koalicija komunistov in zelenih Združena levica, ki je glede na izide vzporednih volitev dobila med devet in 11 sedežev.

Volilna udeležba nekoliko nižja kot na zadnjih volitvah leta 2008 V parlamentu naj bi bila s šestimi ali sedmimi poslanci zastopana tudi baskovska stranka Amaiur, ki je izšla iz prepovedanega političnega krila baskovske teroristične organizacije Eta. Ta se je sicer tik pred volitvami dokončno odpovedala nasilju za dosego baskovske neodvisnosti in tokratne volitve so bile prve, v katerih Eta ni odigrala pomembnejše vloge.

Volilna udeležba je bila po še nedokončnih podatkih nekoliko nižja kot na zadnjih leta 2008. Do 18. ure je namreč glas oddalo skoraj 58 odstotkov volivcev, medtem ko je bila pred tremi leti udeležba do te ure 60-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Končni izidi volitev - poleg 350 članov spodnjega doma so volivci izbirali tudi 208 senatorjev - naj bi bili znani še pred polnočjo. Novi parlament se bo prvič sestal 13. decembra, teden kasneje pa naj bi potrdil novega premiera.