Sreda, 14. 2. 2024, 7.06
10 mesecev
721. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin podpisal zakon in kritike vojne v Ukrajini navdal s strahom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,41
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal zakon, ki oblastem omogoča zaplembo premoženja tistim, ki so bili obsojeni zaradi kritik na račun vojne v Ukrajini. Na podlagi zakona bi Rusija zdaj lahko zasegla premoženje tudi tistim, ki so pobegnili iz države. Strahove, da bi zakon lahko zlorabili, pa so v Moskvi označili za neutemeljene. Zgoraj si lahko ogledate posnetek ukrajinske vojske, ki je sporočila, da je ob južni obali polotoka Krim v napadu z brezpilotnimi letalniki uničila večjo rusko vojaško ladjo.
21.10 ZDA trdijo, da Ukrajini zmanjkuje streliva
19.48 Baltske države po obtožbah Moskve pozvale ruske diplomate na zagovor
15.30 Putin podpisal zakon o zasegu premoženja kritikov vojne v Ukrajini
15.25 Novi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske opozarja na težke razmere na fronti
12.25 Stoltenberg: Cilj obrambnih izdatkov bo letos doseglo 18 članic Nata
11.01 V vojni v Ukrajini poškodovanih več kot 340 kulturnih spomenikov
9.25 Ukrajina trdi, da je pri Krimu uničila rusko vojaško ladjo
8.17 Estonija svari pred dolgoročnim konfliktom z Rusijo
7.16 V ruskih napadih na vzhodu Ukrajine več mrtvih
21.10 ZDA trdijo, da Ukrajini zmanjkuje streliva
Ukrajinski vojski začenja primanjkovati streliva, ker republikanci v kongresu še vedno blokirajo velik paket ameriške vojaške pomoči, ki jo zahteva predsednik Joe Biden, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan.
Sullivan je pozval predstavniški dom kongresa ZDA, katerega predsednik Mike Johnson še vedno blokira potrditev dodatne pomoči, naj sledi zgledu ameriškega senata in hitro potrdi več kot 60 milijard dolarjev vreden predlog zakona za pomoč pri obrambi Ukrajine pred rusko agresijo.
"Ne moremo si privoščiti, da bi čakali še dlje. Vsak dan prinaša višjo ceno za Ukrajince in nacionalne varnostne interese ZDA. Vedno pogosteje dobivamo poročila o ukrajinskih vojakih, ki na frontni črti varčujejo s strelivom, saj jim ga zmanjkuje," je dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA.
Predsednik Joe Biden je v torek v televizijskem nagovoru prav tako pozval republikance v predstavniškem domu, naj sprejmejo zakon, pri čemer je še okrcal nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Slednji je nedavno dejal, da bi Rusijo spodbudil k napadu na države članice zveze Nato, ki ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti.
Novi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski pa je danes obiskal ukrajinske vojake na fronti in ob tem dejal, da so razmere izjemno težke - tudi zaradi zamud pri ameriški vojaški pomoči. Dodal je, da Ukrajina počne vse, kar je v njeni moči, da bi ruskim silam preprečila napredovanje.
19.48 Baltske države po obtožbah Moskve pozvale ruske diplomate na zagovor
Oblasti v Estoniji, Latviji in Litvi so danes na zagovor pozvale ruske veleposlanike in nekatere druge diplomate v njihovih prestolnicah, potem ko je Kremelj v torek estonsko premierko Kajo Kallas obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb.
Estonsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da so zaradi torkove poteze Kremlja na zagovor poklicali ruskega veleposlanika v državi, izrazili ogorčenje in zahtevali pisno pojasnilo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Estonska premierka Kallas je sicer že v torek v odzivu obsodila potezo Moskve in jo označila za taktiko ustrahovanja, danes pa so na zunanjem ministrstvu v Tallinnu ruskemu diplomatu sporočili, da dejanja Rusije ne bodo vplivala na estonsko zunanjo politiko in njeno podporo Ukrajini.
Poleg Kallas so ruske oblasti za iskane osebe glede na poročanje dpa razglasile še državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa, litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa in več kot 80 uradnikov iz Latvije.
Posledično so danes tudi v Rigi na zagovor poklicali ruskega odpravnika poslov v državi in izrazili ostro nasprotovanje dejanjem Rusije, ki po navedbah latvijskega zunanjega ministrstva skuša razširiti svoje pristojnosti prek državnih meja, navaja dpa.
Litva pa je ruskim diplomatom v državi sporočila, naj rusko veleposlaništvo v Vilniusu nemudoma "preneha s politično motiviranim preganjanjem litvanskih državljanov", saj so takšna dejanja v nasprotju z mednarodnim pravom.
Ruske oblasti sicer baltskim državam očitajo, da z odstranjevanjem spomenikov iz dobe Sovjetske zveze skrunijo zgodovinski spomin. Odnosi med Estonijo, Litvo in Latvijo na eni ter Rusijo na drugi strani so napeti, odkar so države ob razpadu Sovjetske zveze, ki so jo dojemale kot okupacijsko silo, pridobile neodvisnost. V zadnjih letih so začele odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije.
15.30 Putin podpisal zakon o zasegu premoženja kritikov vojne v Ukrajini
"Skupaj z vami bomo imeli priložnost oceniti izvajanje zakona v praksi," je danes v izjavi za medije dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da bi bilo neutemeljeno vnaprej izražati kakršnekoli pomisleke glede zakona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je zakon podpisal dva tedna po njegovem sprejetju v ruskem parlamentu. Predsednik parlamenta Vjačeslav Volodin pa je januarja pojasnil, da je zakon uperjen proti "lopovom in izdajalcem ter tistim, ki danes pljuvajo v hrbet našim vojakom in so izdali svojo domovino".
Rusija je kmalu po začetku invazije na Ukrajino februarja 2022 uvedla zakonodajo, ki kriminalizira lažne ali škodljive informacije o ruski vojski in njeni ofenzivi v Ukrajini. Številni Rusi, vključno z aktivisti in novinarji, so že bili obsojeni zaradi kritik na račun ruske invazije v Ukrajini.
15.25 Novi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske opozarja na težke razmere na fronti
Novi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Oleksandr Sirski in obrambni minister Rustem Umerov sta danes obiskala vojake na fronti na vzhodu države. Sirski je med obiskom priznal, da so razmere na fronti izjemno težke, in dodal, da Ukrajina počne vse, da bi ruskim silam preprečila napredovanje.
"Operativno okolje je izredno zapleteno in stresno. Ruski okupatorji še naprej krepijo svoja prizadevanja in imajo številčnejše sile," je dejal Sirski in poudaril, da vojska počne vse, kar je v njeni moči, da bi sovražniku preprečila napredovanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Na podlagi rezultatov so bile sprejete številne pomembne odločitve, namenjene krepitvi bojnih zmogljivosti naših vojaških enot in preprečevanju sovražnikovih operacij," je še dodal, ne da bi navedel podrobnosti.
Sirski in Umerov sta obiskala ukrajinske vojake, ki se borijo v okolici mesta Avdijivka v regiji Doneck. Mesto je sicer že dlje časa eno od glavnih žarišč spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami. Po navedbah tiskovnega predstavnika ukrajinske vojske naj bi bilo v okolici Avdijivke okrog 50 tisoč ruskih vojakov.
Rusko zavzetje Avdijivke bi pomenilo prvo večjo spremembo na fronti po več mesecih. Številni strokovnjaki medtem menijo, da mesto nima velikega strateškega pomena.
12.25 Stoltenberg: Cilj obrambnih izdatkov bo letos doseglo 18 članic Nata
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes dejal, da bo 18 od 31 članic zavezništva letos izpolnilo cilj obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP. Kot je poudaril na novinarski konferenci pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata, gre za rekord in šestkratno povečanje glede na leto 2014, ko so cilj dosegle le tri članice.
Lani je ta cilj po besedah Stoltenberga dosegalo 11 članic. Zaradi ruske vsesplošne invazije na Ukrajino leta 2022 so evropske članice in Kanada lani povečale izdatke za 11 odstotkov, je po poročanju tujih tiskovnih agencij še povedal generalni sekretar Nata.
Države članice zavezništva so se sicer zavezale, da bodo za obrambne namene namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda, ne plačujejo pa članarine in zavezništvu ne dolgujejo denarja. Severnoatlantska pogodba tudi ne predvideva sankcij za države, ki ne bi dosegale dvoodstotnega praga.
Vprašanje obrambnih izdatkov članic Nata je v soboto izpostavil najverjetnejši kandidat republikancev na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump. Na predvolilnem zborovanju v Južni Karolini je večkrat ponovil, da je nepravično, da so ZDA zavezane obrambi 30 ostalih članic Nata. Dejal je tudi, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti.
11.01 V vojni v Ukrajini poškodovanih več kot 340 kulturnih spomenikov
Od začetka vojne v Ukrajini je bilo po podatkih Unesca v tej vzhodnoevropski državi poškodovanih 341 kulturnih spomenikov.
Med najbolj poškodovanimi stavbami je Katedrala spremenjenja v zgodovinskem središču Odese, ki je na seznamu svetovne dediščine, je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa v torek v Parizu sporočil Unesco.
Katedralo so porušili leta 1936 v času voditelja Sovjetske zveze Josipa Stalina. Med letoma 2000 in 2002 so jo obnovili v skladu s prvotno podobo.
Po navedbah Unesca škode na 341 spomenikih ni mogoče oceniti, skupna škoda na kulturnih in turističnih objektih od ruskega napada na Ukrajino 24. februarja 2022 pa je ocenjena na približno 3,42 milijarde evrov.
Kot še piše dpa, je kulturni organizaciji s sedežem v Parizu v zadnjih dveh letih sicer uspelo zbrati približno 60,25 milijona evrov. Po podatkih Unesca je najpomembnejši donator Japonska, ki je prispevala 22,82 milijona evrov.
Katedralo so porušili leta 1936 v času voditelja Sovjetske zveze Josipa Stalina. Med letoma 2000 in 2002 so jo obnovili v skladu s prvotno podobo. Danes je med najbolj poškodovanimi kulturnimi spomeniki.
9.25 Ukrajina trdi, da je pri Krimu uničila rusko vojaško ladjo
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ob južni obali polotoka Krim v napadu z brezpilotnimi letalniki uničila večjo rusko vojaško ladjo. V ruskih napadih v bližini mesta Doneck na vzhodu Ukrajine so medtem umrli najmanj trije ljudje, med njimi otrok, še 12 jih je bilo poškodovanih, so danes sporočile lokalne oblasti. V napadu so zadeli stanovanjske bloke v kraju Selidove približno 20 kilometrov od frontne linije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je ob južni obali polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, v napadu z brezpilotnimi letalniki uničila rusko vojaško ladjo, poročajo tuje tiskovne agencije. Moskva teh navedb za zdaj ne komentira.
Kot je na družbenem omrežju Telegram sporočil generalštab ukrajinske vojske, so ukrajinske oborožene sile ob pomoči enot vojaške obveščevalne službe uničile rusko desantno ladjo Cezar Kunikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinski novičarski portal Ukrajinska pravda, ki se sklicuje na anonimni vir iz vojaške obveščevalne službe Hur, poroča, da so rusko črnomorsko floto napadli z brezpilotnimi letali. Po poročanju portala, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, je bila ruska ladja v napadu tako močno poškodovana, da je potonila.
Rusko obrambno ministrstvo navedb o uničenju ladje za zdaj ni komentiralo. Je pa sporočilo, da je nad Črnim morjem sestrelilo šest ukrajinskih letalnikov.
Po podatkih na spletni strani ruske črnomorske flote je desantna ladja Cezar Kunikov dolga 112,5 ter široka 15 metrov. Poimenovali so jo po sovjetskem junaku iz druge svetovne vojne.
Ukrajina je v skoraj dveh letih, kar traja ruska invazija, z raketami in brezpilotnimi letalniki potopila ali močno poškodovala več ruskih vojaških ladij. Rusko črnomorsko ladjevje je po poročanju dpa zdaj večinoma izrinjeno iz zahodnega dela Črnega morja.
8.17 Estonija svari pred dolgoročnim konfliktom z Rusijo
Estonska obveščevalna služba je v torek posvarila, da se Rusija pripravlja na dolgotrajen konflikt z Zahodom, na kar nakazuje tudi ruska vojaška reforma. Reforma odraža zamisli ruskega vodstva glede sredstev, potrebnih za vojno v Ukrajini in konfrontacijo z Zahodom, je razvidno iz letnega poročila obveščevalne službe.
"Predvidevamo lahko, da se bo Nato v naslednjem desetletju spopadel z množično vojsko sovjetskega tipa, ki sicer tehnološko zaostaja za zavezniki, vendar zaradi svoje velikosti, ognjene moči in rezerv predstavlja veliko grožnjo," je v poročilu zapisal vodja obveščevalne službe Kaupo Rosin. Ocenjujejo še, da bi morale biti vojske in obrambna industrija zaveznic Nata bistveno bolj pripravljene in opremljene, kot so, da bi se ubranile pred morebitnim konvencionalnim napadom takšne vojske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Glede na poročilo namerava Rusija v prihodnjih letih okrepiti število ruskih oboroženih sil ob meji z baltskimi državami in Finsko. Cilj Rusije naj bi bil doseči vojaško prevlado v regiji Baltskega morja. Vendar je po mnenju Rosina verjetnost neposrednega napada na Estonijo letos majhna.
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je konec leta 2022 napovedal reformo ruske vojske, ki med drugim predvideva okrepitev števila enot. Prenovo naj bi zaključili med letoma 2023 in 2026.
Odnosi med Rusijo in baltskimi državami so sicer napeti že vse od razpada Sovjetske zveze, dodatno pa so se zaostrili po ruski invaziji na Ukrajino. V zadnjih letih je trojica držav začela odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležnih kritik med številnimi prebivalci trojice držav, so prizadevanja za njihovo odstranitev z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov zagon.
Ta je sprožila zaskrbljenost pred širšim sporom in vse tri baltske države, ki so tudi članice Nata, so okrepile sredstva za vojsko ter zaščito na meji. Poleg tega so iz svojih držav izgnale ruske diplomate.
Kremelj je v torek v zvezi z odstranjevanjem spomenikov na seznam iskanih oseb med drugim uvrstil estonsko premierko Kajo Kallas, državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa. Na seznamu je po poročanju ruskih medijev več deset ljudi.
Zaradi tega seznama je Latvija danes na pogovor poklicala odpravnika poslov ruskega veleposlaništva Olega Zikova. Od njega bodo zahtevali pojasnila glede seznama sedanjih in nekdanjih javnih uslužbencev Latvije, proti katerim je Rusija vložila politično motivirane obtožnice. Domnevno so na seznamu namreč vsi poslanci, ki so pred leti glasovali za zrušitev sovjetskega obeliska v Rigi. Latvijsko zunanje ministrstvo je zaradi tega tudi v stiku s partnerji v EU.
7.16 V ruskih napadih na vzhodu Ukrajine več mrtvih
V ruskih napadih v bližini mesta Doneck na vzhodu Ukrajine so umrli najmanj trije ljudje, med njimi otrok, še 12 jih je bilo poškodovanih, so danes sporočile lokalne oblasti. V napadu so bili zadeti stanovanjski bloki v kraju Selidove približno 20 kilometrov od frontne linije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
🇷🇺Rusko dnes zaútočilo raketami S-300 na 🇺🇦Pokrovsk v Doněcké oblasti. podle předběžných informací zhynulo 11 lidí z toho 5 dětí‼️ Informoval o tom gubernátor Vadym Filaškin.#Ukraine #Russia #UkraineRussiaWar #WarCrimes #Pokrovsk https://t.co/A1QO3GZj0q
— Jan Kramerius (@JanKramerius) January 6, 2024
Zaradi napadov so iz tamkajšnje poškodovane bolnišnice evakuirali okoli sto bolnikov, ki so jih premestili v bližnji mesti Pokrovsk in Mirnograd.
Guverner regije Doneck Vadim Filaškin je sporočil, da se je prvi napad zgodil okoli 23.30, drugi pa danes ob 1. uri po lokalnem času.
Guverner regije Doneck Vadim Filaškin je sporočil, da se je prvi napad zgodil okoli 23.30, drugi pa danes ob 1. uri po lokalnem času. Ob tem oblasti niso podale podrobnosti glede vrste napada.
Iz obmorskega mesta Odesa pa poročajo o ruski vodeni raketi, ki jim jo je v torek popoldne uspelo prestreči, a so razbitine poškodovale dve stavbi. Poškodovanih ni bilo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Medtem so ruske zračne sile prestregle dva ukrajinska brezpilotna letalnika nad rusko regijo Belgorod. Še en dron so prestregli nad regijo Voronež, šest pa nad Črnim morjem, je poročala ruska tiskovna agencija RIA Novosti.
