V Nigeriji izredne razmere

Po Jonathanovih besedah bo nigerijska vojska izvedla vse potrebne ukrepe, da konča nekaznovane napade skrajnežev in teroristov v zveznih državah Borno, Adamava in Yobe. Jonathan je hkrati poslal dodatne vojaške okrepitve v te severnovzhodne države.

Pripadniki skrajne islamistične skupine Boko Haram, katere polno ime v tamkajšnjem jeziku hausa pomeni "zahodna izobrazba je prepovedana", naj bi bili odgovorni za večino nasilja, v katerem je od leta 2010 umrlo že 2.000 ljudi. Boko Haram si želi prevzeti oblast in na severu Nigerije ustanoviti islamsko državo.

Tokrat sicer ni prvič, da so v Nigeriji razglašene izredne razmere zaradi nasilja skrajnežev, vprašanje pa je, ali bodo vojaške okrepitve na severu to spremenile. Po mnenju analitikov naj bi nigerijska vojska zaradi obtožb o zlorabah izgubljala svoj ugled, s tem pa tudi moč na terenu, kar s pridom izkoriščajo pri Boko Haramu.

Zaradi strelnih in samomorilskih napadov Boko Harama državna vojska tudi po priznanju predsednika nima več nadzora nad celotnim ozemljem Nigerije, zato Jonathan že poziva politike v prizadetih zveznih državah, naj sodelujejo z vojsko in policijo, saj so se že pojavile obtožbe, da tamkajšnji politiki sodelujejo s skrajneži.

Kljub skrajnim razmeram je Jonathan dejal, da bodo tamkajšnji politiki lahko obdržali svoja mesta, čeprav je v predsednikovi pristojnosti, da v skrajnih razmerah odpusti aktualne vodje in jih nadomesti z vladnimi skrbniki.

Nigerijsko združenje guvernerjev 36 zveznih držav je sicer Goodlucka posvarilo pred uvedbo izrednih razmer.

V večetnični Nigeriji živi 160 milijonov ljudi, prebivalce zveznih držav pa delijo spori glede ozemlja in nafte. V zadnjem izbruhu nasilja v osrednji nigerijski zvezni državi Benue je umrlo 53 ljudi, 13 vasi je bilo požganih do tal, nasilje pa pripisujejo sporu zaradi ozemlja med pastirji in kmeti.