V izraelskem letalskem napadu ubit visok predstavnik Hamasa

Tiskovna predstavnica izraelske vojske Avital Lejbovič je napad potrdila in obenem sporočila, da pomeni "začetek širše operacije" proti skrajnežem na območju Gaze. Danes ubiti Ahmed Džabari je najvišji predstavnik Hamasa, ki je bil ubit od izraelske invazije na Gazo pred štirimi leti. Dolgo časa je bil na vrhu seznama najbolj iskanih oseb, saj mu je Izrael pripisoval odgovornost za vrsto napadov, pa tudi za ugrabitev vojaka Gilada Šalita leta 2006. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, predstavlja današnji dogodek dramatičen ponoven začetek izraelske politike usmrtitev palestinskih vojaških voditeljev.

Po navedbah očividcev je bil Džabari na poti z avtomobilom v mesto Gaza, ko je njegovo vozilo razneslo. Hamasova policija je bolnišnico, kamor so s prizorišča eksplozije prepeljali najmanj eno truplo, zaprla.

Izraelska letala obstreljevala še številne druge tarče na območju Gaze Kmalu po omenjeni eksploziji so izraelska letala obstreljevala še številne druge tarče na območju Gaze, med drugim dve Hamasovi vadišči in skladišče orožja. Več ljudi naj bi bilo pri tem ubitih. Kot je povedala Lejbovičeva, izvajajo "operacijo proti terorističnim ciljem na območju Gaze, proti Hamasu, Islamskemu džihadu in drugim", katere cilj je "onesposobiti" njihove zmožnosti.

Usmrtitev Džabarija in drugi napadi sledijo najnovejšemu valu raketiranja juga Izraela z območja Gaze, ki so mu sledili napadi izraelskih letal na Gazo. Po štirih dneh je bilo v torek sicer že videti, kot da se situacija umirja, a po današnji usmrtitvi se bo verjetno znova razplamtela, piše AP.

Učinkovito orožje zastraševanja? Zagovorniki politike načrtnih usmrtitev v Izraelu poudarjajo, da so te učinkovito orodje zastraševanja, da jih spremlja manj zapletov in kolateralnih žrtev kot kopenske vojaške operacije ter da preprečujejo nove napade, saj odstranijo njihove glavne načrtovalce.

Kritiki po drugi strani menijo, da ta politika za sabo povleče maščevanje ter da skrajneže spodbuja k usmrtitvam izraelskih voditeljev. Opozarjajo še, da gre pri tovrstnih napadih za zunajsodne usmrtitve.

Izrael je sicer že danes pred napadom Palestincem zagrozil z nizom ukrepov, če bodo 29. novembra v Generalni skupščini ZN v skladu z napovedmi vložili prošnjo za dvig statusa Palestine v državo nečlanico. Kot je danes izjavil minister za okolje Gilad Erdan, bi lahko Izrael v tem primeru odstopil od mirovnih sporazumov in priključil judovske naselbine na Zahodnem bregu. Sicer pa je izraelsko zunanje ministrstvo pripravilo interni dokument, v katerem navaja, da bo strmoglavljenje palestinskega predsednika Mahmuda Abasa edina možnost, če bo vložil omenjeno prošnjo, poroča izraelski radio.

Bo Palestina v ZN dobila status države nečlanice? Po pričakovanjih bo Palestincem v GS ZN uspelo brez težav, navkljub nasprotovanju Izraela in ZDA. Če bo Palestina v ZN dobila status države nečlanice, bodo v Izraelu glede na dokument zunanjega ministrstva to razumeli kot "prekoračitev rdeče linije." Ta dokument mora dokončno potrditi izraelski zunanji minister Avigdor Liberman, ki naj bi ga nato predložil izraelskim diplomatom, pristojnim za oblikovanje odgovora judovske države na palestinsko prošnjo. Liberman naj bi že izrazil mnenje, da bi bilo treba palestinske oblasti odpraviti, če bodo v GS ZN uspešne.

Izrael prizadevanja razume kot razveljavitev mirovnih sporazumov iz Osla Po navedbah izraelska vira naj bi judovska država razmišljala o odpravi veljavnosti dela mirovnih sporazumov iz Osla iz leta 1993. Palestinsko prošnjo v GS ZN naj bi namreč v Izraelu razumeli kot temeljno kršitev sporazumov iz Osla, ki te pravzaprav razveljavlja. "Če se jih razveljavi, tudi nas ne zavezujejo več," je dejal omenjeni vir. Kot je pojasnil, ti sporazumi določajo, da se vse spore rešuje na neposrednih pogajanjih in ne z obračanjem na tretjo stran. O odpravi sporazumov iz Osla je Izrael po navedbah omenjenega vira razmišljal že lani, ko so Palestinci želeli priti do statusa države članice ZN, za kar je potrebna odobritev Varnostnega sveta ZN, v katerem imajo ZDA pravico veta. Ta načrt se je Palestincem izjalovil.

Cilj sporazumov iz Osla je bil tlakovati pot do dokončne rešitve izraelsko-palestinskega spora. Na podlagi teh sporazumov so bile oblikovane palestinske oblasti s pristojnostmi vladanja nad deli Zahodnega brega in Gaze do končnega mirovnega dogovora. Ta teden je nasprotovanje korakom v GS ZN Abasu znova izrazil tudi ameriški predsednik Barack Obama. A Palestinci pri svoji odločitvi, ki jo je Abas uradno obelodanil v ponedeljek zvečer, vztrajajo.