Ponedeljek, 5. 3. 2018, 6.32
6 let, 1 mesec
V Italiji bi vlado sestavljali tako populisti kot desnica. V Rimu tudi Slovenka. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,27
7
Na italijanskih nedeljskih volitvah v oba domova parlamenta je največ glasov skupno dobila koalicija štirih desnih strank pod vodstvom Silvia Berlusconija, 37 odstotkov. To pa ne bo dovolj za samostojno vladanje. Med posamičnimi strankami je največ glasov dobilo populistično Gibanje petih zvezd (32 odstotkov), ki bo prav tako moralo sklepati zavezništva, če bo želelo prevzeti vladanje. V Rimu bo svojo predstavnico imela tudi slovenska manjšina.
Video: Planet TV
Aktivist z masko Silvia Berlsuconija danes, dan po parlamentarih volitvah, v Rimu.
Največji, zgodovinski, volilni poraz so doživeli v do zdaj vladajoči, levosredinski Demokratski stranki (PD). Na prejšnjih volitvah je stranka v poslanski zbornici prejela 25,4 odstotka glasov, zdaj pa šest manj (19,7 odstotka). Skupaj s koalicijskimi partnericami je PD zbrala le okoli 23,6 odstotka glasov, na prejšnjih volitvah pa skoraj 30 odstotkov.
Renzi se "po najtemnejši uri" za Demokratsko stranko poslavlja od njenega vodenja
Demokratska stranka je svoj poraz že priznala, gre za natemnejšo uro Pd, dodajajo italijanski mediji. "Če je to dokončen rezultat, je jasno, da je naš izid negativen, šli bomo v opozicijo," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal vodja poslanske skupine Ettore Rosato. Nedeljskemu volilnemu porazu je danes sledil še odstop vodje Pd, Mattea Renzija, sicer predsednika vlade med letoma 2014 in 2016.
Eno največjih presenečenj volitev je nepričakovano visoka podpora evroskeptični in proti tujcem nastrojeni Ligi. Na fotografiji je vodja Lige in potencialni mandatar Matteo Salvini, ki zase pravi, da je in ostaja populist.
Ko bodo v senatu in poslanski zbornici imenovali predsednike, poslanske skupine pa bodo dobile svoje vodje, bo sedanji predsednik vlade Paolo Gentiloni (Pd) odstopil, pišejo italijanski mediji. To naj bi se zgodilo predvidoma konec marca oziroma v začetku aprila. Takrat se bodo pri predsedniku države Sergiu Mattarelli tudi začela posvetovanja za imenovanje mandatarja. Od odstopa pa do imenovaja nove vlade bo tekoče posle opravljala Gentilonijeva vlada.
Na voltive se je odpravilo tri četrtine italijanskih volilnih upravičencev. Največ jih je glasovalo na severu, najmanj na jugu.
Vzpon evroskepticizma in protimigrantske politike
Poleg evroskeptičnega Gibanja petih zvezd, ki je prepričalo 32 odstotkov volilcev, je največje presenečenje vsekakor rezultat desne populistične in prav tako evroskeptične Lige, ki je z 18,5 odstotka prehitela celo svojo koalicijsko partnerico Naprej, Italija Silvia Berlusconija. V Naprej, Italija so le suhoparno komentirali, da gre med njimi in Ligo za zdravo tekmovalnost.
Liga na severu pobrala tudi po tretjino glasov
Severna liga je v deželah Benečija in Lombardija pobrala tretjino, v deželi Furlanija-Julijska krajina in Lombardija pa četrtino glasov. Na prejšnjih volitvah je takrat še Severna liga dobila le štiri odstotke. Vodja Lige Matteo Salvini se je volilcem že zahvalil.
Salvini se že ima za mandatarja
Vodja italijanske desničarske Lige je danes že stopil pred novinarje in sporočil, da so Italijani Ligi dali mandat, da državo "osvobodi negotovosti in nestabilnosti". "Imam pravico in dolžnost oblikovati vlado," je prepričan Salvini, ki dodaja, da ostaja populist.
Okrepljena desnica, polom levice
Poleg vzpona evroskepticizma je te volitve očitno zaznamovala tudi krepitev desnice. Boljši rezultat je uspel še eni protimigrantski stranki Bratje Italije. Slaba dva odstotka na prejšnjih volitvah so podvojili in prišli do 4,3 odstotka.
Tukaj je še neofašistična Hiša Pound, ki je zbrala slab odstotek oziroma nekaj več 210.000 glasov. Skupno 230.000 glasov sta dobili še dve precej desni stranki, Italija Italijanom in Ljudstvo družine.
Že pred volitvami so politični analitiki vzpon populistov razlagali z dejstvom, da je od zadnjih volitev v Italijo, večinoma s čolni iz Libije, prišlo na stotisoče migrantov, kar je tudi zelo učinkovita tema za nabiranje političnih glasov.
81-letni medijski magnat Silvio Berlusconi, politik z najdaljšim premierskim stažem v povojni Italiji, je bil eden glavnih obrazov predvolilne kampanje, čeprav sam sploh ni kandidiral. Zaradi utaje davkov ima namreč šestletno prepoved kandidiranja, ki se izteče prihodnje leto.
Protestnemu Gibanju petih zvezd največ glasov na jugu
Gibanje petih zvezd, nekakšna protestna alternativa etabliranim strankam, je največ glasov zdaj že tradicionalno pobralo na jugu. V deželi Kampanja, od koder prihaja tudi vodja stranke, Luigi Di Maio, je kar polovica volilcev glasovala za Gibanje petih zvezd.
Italijani z juga država so tudi manj disciplinirani volilci, volilna udeležba je bila tam najnižja. Volilna udeležba je sicer bila skoraj identična tisti na zadnjih volitvah pred petimi leti, dobrih 75 odstotkov, kar pa je precej nizko za italijansko volilni telo. Najmanj ljudi se je na volišča odpravilo v Kalabriji (63 odstotkov), največ v deželi Emilija – Romanja (82 odstotkov).
Tudi Gibanje pet zvezd je doseglo nepričakovano visok rezultat. Raziskave so mu namreč kazale nekaj odstotkov manj. Na fotografiji stari novi vodja, komik Beppe Grillo (levo), in 31-letni Neapeljčan Luigi di Maio.
Široka koalicija, nestabilnost, nove volitve?
Po projekcijah javne radiotelevizije Rai je desna koalicija dobila med 247 in 257 sedežev v 630-članski poslanski zbornici. Za večino pa je potrebnih 316 glasov.
Gibanje petih zvezd naj bi imeli med 230 in 240 sedežev, levosredinska koalicija med 110 in 120. Liberalna stranka Svobodni in enotni lahko računa na med 11 in 19 sedežev, ostali, ki jim je uspel preboj v parlament pa le na enega ali dva.
Kot zdaj kaže, večine ne bo zbrala nobena struja, kar pomeni, da se bodo morali med seboj povezovati, če bodo želeli oblikovati vlado. A pred volitvami so prav vsi napovedovali, da se s strankami, ki jim nazorsko niso sorodne, ne bodo povezovali. Salvini je danes že znova izključil možnost, da bi skušal oblikovati koalicijoz Gibanjem pet zvezd.
Vlado bi sestavljajo tudi Gibanje petih zvezd
V Gibanju petih zvezd pa se ob rezultatih že muzajo, da bodo morali drugi k njim prihajati na pogovore in pri tem uporabiti "njihove metode transparentnosti". Prepričani so namreč, da so oni tisti, ki morajo sestaviti vlado.
S "postideološkimi" rezultati volitev se za Gibanje petih zvezd začenja "tretja republika". Preseglo se je namreč delitev na levo in desno, govori se o pomembnih temah, ne ideologiji, je danes pred medije zmagoslavno stopil Luigi Di Maio. Pri uresničevanju
Po najslabšem scenariju, če torej pogovori in pogajanja ne bi uspela, Italijo čakajo nove volitve.
Tako Gibanje petih zvezd kot desna koalicija se imata za zmagovalce volitev. Komu od njih bo uspelo sestaviti vlad? Če sploh komu ...
Začasni, neuradni rezultati za sedeže v poslanski zbornici:
| Stranka | Predviden odstotek glasov/število sedežev |
|---|---|
| Gibanje petih zvezd | 32,4 % / 230 - 240 |
| Demokratska stranka | 18,7 % / 104 - 110 |
| Liga | 17,5 % / 115- 123 |
| Naprej, Italija | 14 % / 99- 105 |
| Bratje Italije | 4,3 % 24- 32 |
| Svobodni in enakopravni | 3,3 % / 11- 19 |
| Več Evrope | 2,5 % |
| Mi z Italijo | 1,3 % / 2- 4 |
| Oblast ljudstvu! | 1,1 %* |
* ostale stranke so dobile manj kot odstotek podpore
Vir: italijansko ministrstvo za notranje zadeve, Rai
Največji polom je na volitvah doživela vladajoča levosredinska Demokratska stranka, ki jo je vodil nekdanji predsednik vlade Matteo Renzi. Renzi zdaj odhaja z vrha stranke.
Po nekaterih napovedih je desna koalicija v zgornjem domu, 320-članskem senatu, dobila od 128 do 140 glasov. Gibanje petih zvezd med 109 in 119, leva sredina pa zgolj med 47 in 55 glasovi. Za večino je v senatu potrebnih 158 glasov.
Na volitvah je nastopilo tudi šest pripadnikov slovenske manjšine v Italiji in pa nekdanji poslanec v slovenskem parlamentu, Luka Juri. On se je na Listi Več Evrope za sedež v italijanskem parlamentu potegoval kot predstavnik italijanske manjšine v tujini.
Slovenski manjšini mesto v senatu
Mesto v senatu si je priborila tudi tržaška Slovenka, literarna teoretičarka Tatjana Rojc, ki je nastopila kot kandidatka Pd. Na listi je na drugem mestu za Tommasom Cernom, ki pa je kandidiral tudi v enomandatnem okrožju v Milanu, kjer je bil po podatkih italijanskega notranjega ministrstva tudi izvoljen. To pomeni, da je bila Rojčeva izvoljena v Furlaniji - Julijski krajini.
Izid volitev je po njenih besedah zelo zaskrbljujoč, ker so zmagale izrazito protievropske sile, ki nasprotujejo solidarnosti, tudi do prišlekov, in se zavzemajo za zaprtje meja. "Jasno je, da gre za glas protesta, a brez predlogov, kako naprej," je dejala.
"Za nas je pomembno, da smo ohranili svojega predstavnika," je poudarila Rojčeva, ki se boji, da bo njeno delo oteženo, ker bo Demokratska stranka, kot kaže, v opoziciji. Je pa zadovoljna, da je bil v senat izvoljen tudi Cerno, ki po njenih besedah pozna problematiko slovenske manjšine v Italiji in bo velik zaveznik. Veseli jo tudi, da bodo v senatu še štirje predstavniki nemške narodne skupnosti in en Francoz, kar pomeni, da bodo ta zavezništva zdaj še pomembnejša.
Med nalogami, ki jo čakajo kot senatorko, je izpostavila, da se bo treba začeti dogovarjati o zajamčenem predstavniku slovenske manjšine v parlamentu.
Manjšina zadovoljna
V slovenski skupnosti v Italiji so zadovoljni z izvolitvijo Rojčeve. V eni od krovnih organizacij, Svetu slovenskih organizacij (SSO) so ob tem opozorili na nujnost zagotovitve slovenskega predstavnika v Rimu. Sedanja senatorka Tamara Blažina pa meni, da Rojčevo čaka težko delo.
Doslej je dva mandata v Rimu namreč delovala Blažina, ki se za nov mandat ni potegovala. Ostalih pet Slovencev, ki so kandidirali na drugih listah, ni prišlo v parlament. Na listah stranke Svobodni in enakopravni sta kandidirala Paolo Vizintin in Fabrizio Dorbolo', na listi stranke Skupaj Giuseppe Prašel in Franco Strain, na listi stranke Oblast ljudstvu pa Enrico Robazza.
V nasprotju s slovensko ustavo, itailijanska ne predvideva, da mora v parlamentu obvezno sedeti predstavnik slovenske manjšine. Zato so kandidati odvisni predvsem od tega, kako visoko na listo jih uvrsti stranka, pri kateri kandidirajo, in kako uspešna je ta stranka na volitvah.
Pozivi k oblikovanju stabilne vladi v Italiji
Nemška vlada je danes v odzivu na parlamentarne volitve v Italiji pozvala k oblikovanju stabilne vlade. V Bruslju menijo, da bo k temu znal prispevati tudi italijanski predsednik Sergio Matarella. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je medtem v luči uspeha populističnih strank menil, da je pomembno vlogo odigral "pritisk migracij".
7