V Italiji bodo sredi politične krize volili novega predsednika

Zaradi pat položaja v parlamentu v Rimu je povsem negotovo, kdo bi lahko postal predsednik. Že takoj pa ga čaka izjemno zahtevna naloga - presekati politično krizo v državi.

Položaj predsednika v Italiji je sicer predvsem protokolarne narave, a ima tudi nekaj pomembnih pristojnosti - med drugim pravico razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve, če poskusi oblikovanja vlade zaidejo v slepo ulico in ne prinesejo rezultata. Prav to pa se v Italiji dogaja sedaj ob treh močnih strankah, ki med seboj nočejo sodelovati pri oblikovanju vlade.

Prihodnji predsednik bo moral nad politično krizo v državi A sedanji predsednik Napolitano zaradi ustavnih omejitev šest mesecev pred koncem mandata - iztekel se mu bo 15. maja - ne sme razpustiti parlamenta. To bo lahko storil šele njegov naslednik, zato so te volitve izjemno pomembne. Prihodnji predsednik bo tisti, ki bo poskušal razrešiti politično krizo v državi, ki se poleg vsega ubada še z vztrajno finančno in gospodarsko krizo.

Tudi pri izbiri primernega kandidata za predsednika imajo politične stranke podobne težave kot pri oblikovanju vlade. Predsednika namreč volijo predstavniki obeh domov parlamenta ter predstavniki dežel. Skupno ima volilno pravico 1007 predstavnikov - 630 poslancev, 319 senatorjev ter 58 predstavnikov iz 20 italijanskih dežel. Volitve bo vodila nova predsednica poslanske zbornice Laura Boldrini.

Grillo zavrača sodelovanje z vsemi "starimi" strankami V prvih treh krogih je za izvolitev posameznega kandidata potrebna dvotretjinska večina, nato pa zadostuje že absolutna večina. Glede na položaj v samem italijanskem parlamentu je povsem odprto, kateri kandidat bi lahko prebil zahtevani kvorum.

Leva sredina pod vodstvom Piera Luigija Bersanija je namreč na februarskih parlamentarnih volitvah dobila večino v poslanski zbornici, ne pa tudi v senatu. Desna sredina pod vodstvom nekdanjega premiera Silvia Berlusconija je dobila le nekaj sedežev manj, na tretje mesto pa se je uvrstilo gibanje Pet zvezd nekdanjega komika Beppeja Grilla, ki pa zavrača sodelovanje z vsemi "starimi" strankami.

Leva sredina si v Kvirinalu želi dvakratnega premiera in bivšega predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Za rezervo predlagajo še dva nekdanja premiera, Giuliana Amata in Massima D'Alemo.

Prodija bi lahko podprlo tudi gibanje Pet zvezd, ki je sicer s spletnim glasovanjem izbralo deset kandidatov. Med njimi so Grillo sam ter nekdanja evropska komisarka za človekove pravice Emma Bonino in nekdanja novinarka Milena Gabanelli.

Kot kandidate se sicer omenja še uglednega ustavnega pravnika Stefana Rodoto, nekdanjega ustavnega sodnika Gustava Zagrebelskyja ter ustanovitelja organizacije za človekove pravice Emergency, Gina Strado.

Glede na javnomnenjske raziskave naj bi Italijani najbolj podpirali Boninovo, tudi zato, ker bi bila prva ženska v Kvirinalu. Sledi ji Prodi, visoko pa kotira tudi nekdanji Berlusconijev prijatelj Gianni Letta. A to so rezultati raziskave med Italijani, ne med "elektorji", ki bodo dejansko volili predsednika.

Vrstijo se politične kalkulacije Tu se vrstijo politične kalkulacije, ki se bodo nadaljevale tudi čez celoten volilni proces. Berlusconi je prejšnji teden nakazal, da bi bili v desni sredini pripravljeni podpreti kandidata z levice, a le, če bo prišlo do oblikovanja velike koalicije med desnico in levico.

Ko se je kot kandidat pojavil Prodi, pa se je Berlusconi odzval izrazito negativno. Kot je dejal, Italijanom ostane le še emigracija, če bo predsednik italijanske republike Prodi. Berlusconijeva zamera do Prodija je sicer očitno tudi zelo osebna, saj je proti njemu izgubil dvojne volitve, ugotavljajo italijanski mediji.

Kaj bodo torej prinesle volitve in predvsem kdaj, je še povsem odprto. Pred sedmimi leti so bili za izvolitev Giorgia Napolitana potrebni štirje krogi oz. trije dnevi. A tedaj je imela leva sredina, ki jo je vodil Prodi, udobno večino. Vsi pa upajo, da bodo volitve končane do 15. maja, ko se bo iztekel Napolitanov mandat.