Četrtek, 9. 7. 2026, 6.24
1 teden, 2 dneva
Bližnji vzhod
Vojna se zaostruje, ZDA in Iran z novimi medsebojnimi udarci #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,84
Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da so ameriške sile končale serijo novih napadov na Iran. Gre za nadaljevanje ofenzivnih operacij, ki so jih sprožili ponoči, njihov cilj pa je dodatno oslabiti sposobnost Irana za ogrožanje trgovskih plovil in njihovih posadk v Hormuški ožini, so zapisali. Iranski mediji poročajo o treh smrtnih žrtvah na zahodu države ter prekinjeni železniški povezavi med Teheranom in Mašhadom. Povračilne ukrepe so že sprejeli tudi Iranci, ki so znova napadli ameriške cilje v Kuvajtu in Bahrajnu.
18.21 Izrael zagrozil z novimi napadi na Iran
13.20 Ameriški napadi na Iran zahtevali 14 življenj
10.10 Trump: Iran si želi dogovora, a ne vem, ali si ga zasluži
7.15 Iran znova napadel ameriške cilje v zalivskih državah
6.35 ZDA končale novo serijo napadov na Iran
6.25 V Iranu bodo pokopali ajatolo Hameneja
18.21 Izrael zagrozil z novimi napadi na Iran
Izrael je ob zaostrovanju napetosti med ZDA in Iranom ter njunimi vnovičnimi medsebojnimi napadi danes sporočil, da je pripravljen še tretjič napasti Iran. Kot je dejal izraelski obrambni minister Izrael Kac, bo Izrael nadaljeval vojaško kampanjo proti Iranu, če bo to potrebno. Zagrozil je, da bo Izrael to storil še z večjo silo kot doslej.
"Vojska je v stanju pripravljenosti na nadaljevanje spopadov z namenom, da bi znova pridobila premoč v zraku in ponovno izvedla napade (...) v Iranu ter odpravila grožnje, že tretjič, če bo potrebno. Če se bomo morali vrniti, se bomo vrnili s še večjo silo," je dejal Kac.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je dejal, da je Iran šibkejši zaradi prejšnji dveh izraelskih operacij proti islamski republiki. Obenem je zatrdil, da konflikta še ni konec.
"Iran je šibkejši kot kdajkoli prej, medtem ko je Izrael močnejši kot kdajkoli prej. Dokazali smo, da dolga roka izraelskih letalskih sil lahko seže kamorkoli, od Jemna do Irana. Moramo tudi priznati, da kampanja še ni končana. Pripravljeni smo na vsak scenarij" je dodal premier.
Na Bližnjem vzhodu so se razmere znova zaostrile v noči na sredo, ko so ameriške sile odgovorile na iranske napade na ladje v Hormuški ožini, Iran pa z novimi napadi na ameriške cilje v regiji.
Niz novih medsebojnih napadov se je odvil tudi ponoči in danes tekom dneva, ko je Iran spet napadel ameriške cilje v zalivskih državah, ZDA pa južno iransko provinco Bušer, kjer se nahaja jedrska elektrarna.
13.20 Ameriški napadi na Iran zahtevali 14 življenj
V dveh dneh ameriških napadov je v Iranu umrlo 14 ljudi, najmanj 78 jih je ranjenih, je danes sporočilo iransko ministrstvo za zdravje. Zunanje ministrstvo v Teheranu je medtem ZDA obtožilo napadanja civilnih ciljev in menilo, da gre za vojni zločin. Administracijo predsednika Trumpa je označilo za zlobno in psihopatsko. "Od ranjenih jih je 47 še vedno hospitaliziranih, preostali so bili po prejemu zdravstvene oskrbe odpuščeni iz bolnišnice," je v objavi na omrežju X navedlo iransko ministrstvo za zdravje.
Iransko zunanje ministrstvo je ZDA obsodilo zaradi napadov na civilno infrastrukturo in jih označilo za hud vojni zločin, poročajo tuje tiskovne agencije. V izjavi je obsodilo napade "teroristične vojske ZDA na več lokacij v južnih obalnih provincah in na dva mosta v vzhodnih provincah na železniški progi do svetega mesta Mašhad". Trumpovo administracijo je označilo za "zlobno in psihopatsko".
Ameriške sile so ta teden izvedle dva vala napadov na Iran, prvega v noči na sredo in drugega v noči na danes po srednjeevropskem času, s čimer se je Washington odzval na domnevne iranske napade na plovila v Hormuški ožini. Teheran je na agresijo odgovoril z napadi na ameriške cilje v regiji, med njimi v Kuvajtu, Bahrajnu in Katarju. Trump je v sredo na vrhu zveze Nato v Turčiji islamski republiki v primeru nadaljnjih incidentov v Hormuški ožini zagrozil s še hujšimi napadi.
10.10 Trump: Iran si želi dogovora, a ne vem, ali si ga zasluži
Ameriški predsednik Donald Trump je med vračanjem z vrha Nata v Ankari komentiral novi val ameriških napadov na Iran. Po tem, ko je izjavil, da je premirja med ZDA in Iranom konec, je na krovu predsedniškega letala novinarjem dejal, da so ga Iranci poklicali, ker si močno želijo dogovora.
Ob njihovem klicu je predsednik izrazil dvom. "Ne vem, ali si sklenitev dogovora zaslužijo, saj ne vem, ali ga bodo spoštovali," je dejal in dodal, da so ZDA v vojni že zmagale, saj so Iranu zadale hud udarec.
Na vprašanja novinarjev je Trump odgovarjal na krovu predsedniškega letala.
7.15 Iran znova napadel ameriške cilje v zalivskih državah
Iran je na ameriške napade minulo noč ponovno odgovoril z napadi na cilje ZDA v regiji. Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je napadla ameriška oporišča v Bahrajnu in Kuvajtu, iranska vojska pa, da je med drugim ciljala sisteme za zgodnje opozarjanje v Katarju. Iz Kuvajta so sporočili, da je bila v napadih ranjena najmanj ena oseba.
Revolucionarna garda je po poročanju televizije Irib z raketami in droni napadla "ključno infrastrukturo in objekte" na območju ameriških oporišč Arifdžan in Ali al Salem v Kuvajtu ter Džufair in Šejk Isa v Bahrajnu.
Iranske oborožene sile so v ločeni izjavi navedle, da so "z velikim številom različnih tipov dronov kamikaz" v Kuvajtu napadle sisteme protizračne obrambe patriot, sisteme za zgodnje opozarjanje v Katarju in rezervoarje za gorivo v Bahrajnu, poročanje iranskih državnih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
V Bahrajnu so se oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, je na omrežju X sporočilo tamkajšnje ministrstvo za notranje zadeve. Prebivalce so pozvali, naj ostanejo mirni in se zatečejo na najbližje varno mesto.
Kuvajtska vojska je na omrežju X potrdila, da se njene sile odzivajo na napade sovražnih raket in dronov, pri čemer ni podala dodatnih informacij. Pozneje je ministrstvo za obrambo sporočilo, da je bila v napadih ranjena najmanj ena oseba. Dodalo je, da so sicer uspešno prestregli štiri rakete in deset dronov.
Sirene, ki opozarjajo na zračne napade, so danes zadonele tudi v Jordaniji, poročanje tamkajšnje državne radiotelevizije Al Mamlaka povzema AFP. Tiskovni predstavnik vlade v Amanu je za omenjeni medij pojasnil, da so se sirene oglasile zaradi raket, izstreljenih iz Irana, ki pa jih je vojska hašemitske kraljevine prestregla.
Iranska revolucionarna garda je ob tem zagrozila z napadi tudi na druga ameriška oporišča v regiji, če se bodo ameriški napadi na islamsko republiko nadaljevali.
6.35 ZDA končale serijo novih napadov na Iran
Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da so ameriške sile končale serijo novih napadov na Iran. Gre za nadaljevanje ofenzivnih operacij, ki so jih sprožili ponoči, njihov cilj pa je dodatno oslabiti sposobnost Irana za ogrožanje trgovskih plovil in njihovih posadk v Hormuški ožini, so zapisali.
At the direction of the Commander in Chief, U.S. Central Command forces have started conducting additional strikes against Iran to further degrade their ability to threaten freedom of navigation in the Strait of Hormuz. The United States is holding Iran accountable for recent…
— U.S. Central Command (@CENTCOM) July 8, 2026
Po njihovih navedbah so napadli približno 90 vojaških ciljev po državi. Med njimi so bili sistemi zračne obrambe, objekti za nadzor, skladišča raket in brezpilotnih letalnikov, pomorske zmogljivosti ter vojaška logistična infrastruktura vzdolž iranske obale.
Iranski mediji so poročali o eksplozijah v bližini obalnih mest Bandar Abas in Sirik. Dva izstrelka naj bi zadela otok Abu Musa, enega od treh otokov v Perzijskem zalivu, ki so predmet spora med Iranom in Združenimi arabskimi emirati in ki jih trenutno upravlja Iran. Eksplozije so odjeknile tudi na območjih mest Konarak in Čabahar ob obali Omanskega zaliva v jugovzhodni provinci Sistan in Beludžistan, poročanje iranskih medijev povzema BBC.
Poveljstvo je pojasnilo, da so napade izvedli, da bi dodatno oslabili zmožnost Irana za ogrožanje svobode plovbe v Hormuški ožini. "Ameriške sile ostajajo previdne, smrtonosne in pripravljene na izvajanje operacij pod vodstvom vrhovnega poveljnika," je dodalo.
Iranski državni mediji poročajo o treh smrtnih žrtvah v jugozahodni provinci Huzestan. Po navedbah tamkajšnjih oblasti je bilo poleg treh mrtvih v napadu na obrobju regionalne prestolnice Ahvaz več ljudi ranjenih, povzema francoska tiskovna agencija AFP. Po napadih je bil prekinjen tudi železniški promet na relaciji med prestolnico Teheran in Mašhadom na severovzhodu. Državna železniška družba je sporočila, da so za potnike, ki so ostali na progi, organizirali nadomestni avtobusni prevoz.
ZDA so cilje v Iranu napadle že v noči na sredo, in sicer kot odgovor na predhodne iranske napade na tri ladje v Hormuški ožini, pomembni plovni poti za energente iz Perzijskega zaliva. Nova napade je v sredo napovedal predsednik Donald Trump. Razmere so se znova zaostrile, potem ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju.
Trump je v sredo na vrhu voditeljev zveze Nato v Ankari izjavil, da je premirja med državama konec, kar zadeva njega. Po njegovih besedah se ameriški pogajalci sicer lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a s tem po njegovih besedah le zapravljajo svoj čas.
6.25 V Iranu bodo pokopali ajatolo Hameneja
Nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih konec februarja, naj bi štiri mesece po smrti danes pokopali v njegovem rojstnem kraju Mašhada na severovzhodu države. Pogreb bo potekal po pogrebnih slovesnostih, med katerimi se mu je v Iranu in Iraku poklonilo več milijonov ljudi.
Pogreb je bil sprva predviden marca, a so ga preložili zaradi vojne, ki so jo konec februarja proti Iranu sprožili Izrael in ZDA, saj množici udeležencev ne bi mogli zagotoviti varnosti. Po prekinitvi ognja so potekale slovesnosti, vendar so ZDA in Iran v torek obnovili medsebojne napade, ameriški predsednik Donald Trump pa je tudi izjavil, da je konec premierja med državama.
Zaradi varnosti se sicer tako kot pogrebnih slovesnosti tudi današnjega pokopa ne bo udeležil Hamenejev sin in naslednik na položaju vrhovnega voditelja Modžtaba.
Pogreb je bil sprva predviden marca, a so ga preložili zaradi vojne.
Pogrebne slovesnosti s procesijami in verskimi obredi so se začele v soboto v Teheranu, kjer so krste s posmrtnimi ostanki Hameneja in še štirih na isti dan ubitih članov njegove družine ostale tri dni. Po ponedeljkovem pogrebnem sprevodu, ki se ga je v prestolnici udeležilo več kot 15 milijonov ljudi, je v torek sprevod potekal še v svetem šiitskem mestu Kom. V sredo so pogrebne slovesnosti potekale še v sosednjem večinsko šiitskem Iraku v najbolj svetih šiitskih mestih Nadžaf in Karbala.
V prav tako svetem šiitskem mestu Mašhada v Iranu bo danes v svetišču imama Reze potekal pogreb. Obred pokopa pa bo potekal v zasebnem krogu.
Ajatola Hamenej, ki je v Iranu vladal 37 let, je bil ubit 28. februarja v ameriško-izraelskem zračnem napadu na kompleks njegove uradne rezidence v Teheranu. Star je bil 86 let. Iranski predsednik je bil med letoma 1981 in 1989, nato je po smrti ajatole Homeinija leta 1989 postal iranski vrhovni verski vodja, kar je najvplivnejši položaj v islamski republiki.
Ajatola Hamenej, ki je v Iranu vladal 37 let, je bil ubit 28. februarja v ameriško-izraelskem zračnem napadu na kompleks njegove uradne rezidence v Teheranu.
