Sreda, 8. 7. 2026, 20.48
1 teden
Bližnji vzhod
ZDA izvedle obsežne zračne napade na Iran, ta se že maščuje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,88
Ameriške sile so v noči na sredo izvedle napade na več kot 80 ciljev v Iranu kot neposreden odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje, ki so plule skozi Hormuško ožino, je sporočilo Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM). V odgovor je Iran sporočil, da so napadli 85 ameriških vojaških ciljev v Kuvajtu in Bahrajnu. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je ameriške napade podprl in dejal, da so bili nujno potrebni. Morski.hr medtem poroča, da je Iran včeraj napadel tanker, na katerem je bila hrvaška posadka. Pred tem je ameriški predsednik izjavil, da je konec premirja med ZDA in Iranom. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci "izguba časa" in da so ti lažnivci. "Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki," je pripomnil in iranske oblasti označil za nore.
16.44 Trump za danes zagrozil s silovitimi napadi na Iran
13.20 Iranci trdijo: Zrušili smo ameriški dron
11.46 Iran napadel tanker s hrvaško posadko: "Za las smo se izognili tragediji"
11.30 Kitajska in Katar pozivata Iran in ZDA k dialogu
10.45 V Iraku potekajo pogrebne slovesnosti za Hameneja
10.20 Trump po napadih na Iran: Ne maram jih. So zlobni ljudje.
10.00 Iran: Ameriški napadi predstavljajo hudo kršitev memoranduma
8.00 Mark Rutte: Zadnji val napadov je bil nujno potreben
7.00 Iran nad ameriške vojaške cilje v Kuvajtu in Bahrajnu
6.15 ZDA izvedle obsežne zračne napade na Iran
16.44 Trump za danes zagrozil s silovitimi napadi na Iran
Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil, da bi lahko ZDA še danes izvedle silovite napade na cilje v Iranu. Prav tako je Teheran obtožil, da vsak dan krši memorandum o soglasju med državama, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Trumpove grožnje sledijo njegovi izjavi, da je med ZDA in Iranom konec premirja.
"Včeraj zvečer smo jih zelo močno udarili, zelo, zelo močno," je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu vrha zveze Nato v Ankari povedal Trump in dodal, da bodo verjetno tudi nocoj izvedli napade na Iran, navaja britanski BBC.
"Včeraj zvečer smo jih zelo močno udarili, zelo, zelo močno," je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu vrha zveze Nato v Ankari povedal Trump in dodal, da bodo verjetno tudi nocoj izvedli napade na Iran, navaja britanski BBC.
Kljub napovedanim novim napadom je Trump pozneje izrazil pričakovanje, da se bo vojaško zaostrovanje z Iranom, do katerega je prišlo ponoči, zelo hitro končalo. "Menim, da se bo vse, kar se bo zgodilo, odvilo zelo hitro in le povečalo varnost, tudi za nafto (...). Vse se bo zgodilo zelo hitro. Ne načrtujemo dolgoročnih ukrepov," je dejal ob koncu vrha.
Pred tem je ameriški predsednik izjavil, da je konec premirja med ZDA in Iranom. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci "izguba časa" in da so ti lažnivci. "Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki," je pripomnil in iranske oblasti označil za nore.
Po njegovih besedah so ameriške sile v torek ponoči silovito napadle Iran, potem ko je slednji napadel plovila v Hormuški ožini. Teheran se je odzval z napadi na ameriške cilje v Bahrajnu in Kuvajtu.
Do nove zaostritve razmer je prišlo po tem, ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju. Trump je sicer danes izjavil, da se pogajalci ZDA lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a da po njegovem mnenju s tem le "tratijo svoj čas".
13.20 Iranci trdijo: Zrušili smo ameriški dron
Iranska državna radiotelevizija IRIB je objavila fotografijo, ki po njihovih navedbah predstavlja razbitine ameriškega brezpilotnega letalnika v Iranu. Fotografijo je spremljalo kratko sporočilo: "Razbitine ameriškega drona na obali Irana, 10.000 kilometrov stran od ZDA." Trdijo, da gre za dron MQ-9 Reaper, vreden okoli 30 milijonov dolarjev (26,30 milijona evrov). ZDA se na njihove navedbe še niso odzvale.
The wreckage of an American drone on the coasts of Iran, 10,000 kilometers away from the U.S. pic.twitter.com/UfhdnskNRg
— IRIB (Islamic Republic of Iran Broadcasting) (@iribnews_irib) July 8, 2026
11.46 Iran napadel tanker s hrvaško posadko: "Za las smo se izognili tragediji"
Včeraj je Iran v Hormuški ožini napadel tanker za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, na katerem je bila hrvaška posadka. Po prvih podatkih je bilo na krovu najmanj šest hrvaških državljanov, pri čemer nihče ni bil poškodovan, poroča Morski.hr.
Eden od članov posadke je sporočil, da so se za las izognili tragediji: "Pozdravljeni, kolegi. Samo da vas obvestim, da smo vsi v redu. Požar smo pogasili, le malo se kadi iz dimnika. Preživel sem po božjem čudežu, ker sem hodil okoli in dobesedno minuto pred eksplozijo odšel na ECR-platformo."
Gre za katarsko ladjo Al Rekajat. Po napadu z raketo je v strojnici ladje izbruhnil požar.
11.30 Kitajska in Katar pozivata Iran in ZDA k dialogu
Kitajska je po obnovitvi medsebojnih napadov ZDA in Irana sporočila, da ponoven izbruh sovražnosti ni v interesu nikogar, ter državi pozvala k dialogu. K dialogu je sprti strani pozval tudi Katar, obenem pa je obsodil Iran zaradi napadov na ameriške cilje v Katarju in Bahrajnu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ponoven izbruh sovražnosti ni v interesu nobene strani. Z vojaškimi sredstvi ni mogoče rešiti temeljnih problemov," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. "ZDA in Iran pozivamo k izvajanju podpisanega memoranduma o soglasju, naj svoje spore rešujejo z dialogom in pogajanji ter naj se izogibajo uporabi sile," je dodala.
Zunanje ministrstvo Katarja, sicer posrednika v pogajanjih med stranema, je v izjavi na omrežju X obsodilo iranske napade na Katar in Bahrajn ter poudarilo potrebo, "da se regiji prihrani posledice teh neupravičenih napadov". V Dohi so tudi poudarili, da morata Teheran in Washington nadaljevati "pot dialoga in diplomacije" ter nadgraditi napredek, ki sta ga dosegla v okviru memoranduma o soglasju.
10.45 V Iraku potekajo pogrebne slovesnosti za Hameneja
Pokojnega ajatolo naj bi v pokopali v njegovem rojstnem Mašhadu na severovzhodu države.
V Iraku so se medtem v šiitskem svetem mestu Nadžaf začele pogrebne slovesnosti za nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil ubit v izraelsko-ameriških napadih konec februarja. Na ulicah mesta se je zbralo več tisoč ljudi, ki so krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki pospremili do svetišča prvega šiitskega imama Alija.
V svetišču Alija, zeta preroka Mohameda, so postavili krste ajatole in štirih članov njegove družine, prav tako ubitih v ameriško-izraelski agresiji. Tu jih je pričakalo več deset imamov, ki so molili ob krstah, preden so jih odpeljali v sveto šiitsko mesto Karbala. Od tam bodo krste vrnili v Iran, kjer naj bi pokojnega ajatolo, ki je islamsko republiko vodil več kot tri desetletja, v četrtek pokopali v njegovem rojstnem Mašhadu na severovzhodu države.
V večinsko šiitskem Iraku, kjer so najbolj sveta svetišča šiitskega islama, so oblasti danes razglasile državni praznik. V Nadžafu so za varnost skrbele okrepljene varnostne sile, medtem ko so se nekateri iz množice žalujočih skušali približati procesiji, da bi se dotaknili Hamenejeve krste, ki je bila na tovornjaku na poti k svetišču. Po poročanju iranske televizije Irib, ki jo povzema italijanska Ansa, se je na ulicah mesta od ajatole poslovilo dva milijona ljudi.
Nadžaf je glavno središče šiitskih verskih seminarjev, tu pa je tudi sedež najvišjega iraškega verskega voditelja ajatole Alija Sistanija. Mnogi visoki verski voditelji so tu študirali, predavali ali živeli, med njimi Hamenejev predhodnik ajatola Ruhola Homeini, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Iz Nadžafa so krste z letalom prepeljali 60 kilometrov severno v Karbalo. Tu bo potekala še ena pogrebna slovesnost, vrhunec katere bo v svetišču imama Huseina in njegovega brata Abasa. Pogrebne slovesnosti za Hameneja v Iranu so se začele v soboto. Po ponedeljkovem pogrebnem sprevodu v Teheranu, ki se ga je udeležilo več milijonov ljudi, je v torek sprevod potekal še v svetem mestu Kom, od koder so truplo Hameneja z letalom odpeljali v Irak.
10.20 Trump po napadih na Iran: Ne maram jih. So zlobni ljudje.
Po tem, ko so ameriške sile izvedle napade na Iran, se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump.
Po tem, ko so ameriške sile izvedle napade na Iran, se je oglasil ameriški predsednik Donald Trump. Med srečanjem z generalnim sekretarjem zveze Nato Ruttejem v Ankari je iransko vodstvo obtožil, da kljub dogovoru nadaljuje z napadi. "Rekli smo jim, naj izvedejo pogrebne slovesnosti (v teh dneh poteka pogreb ubitega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, op. p.), namesto tega pa so začeli izstreljevati rakete in napadati ladje. Zato smo jih sinoči močno udarili," je dejal Trump in izjavil, da je premirja med ZDA in Iranom konec.
Dodal je, da so bili ameriški napadi 20-krat močnejši od iranskih povračilnih napadov. "Povedal sem jim, da se bomo na vsak njihov napad odzvali z lastnim napadom. Igrajo umazano igro in napadajo vse po vrsti. Ne maram jih. To so zlobni ljudje," je še dejal. Ob tem je zatrdil, da so ZDA z Iranom zapravile veliko časa in da bi moral Teheran že zdavnaj skleniti mirovni sporazum. "So zlobni, bolni ljudje. So rak. In veste, kaj se stori z rakom? Treba ga je odstraniti čim prej," je bil oster.
O iranskem vodstvu pa je po poročanju portala Clash Report dejal: "Lažnivci so. Sklenili smo dogovor. Vsi so se strinjali. Brez jedrskega orožja. Gredo ven, govorijo z novinarji in rečejo, da se o tem nikoli nismo pogovarjali. Nekaj je narobe z njimi. Zmešani so."
Trump on Iranian leadership:
— Clash Report (@clashreport) July 8, 2026
They're liars. We make a deal. Everyone's agreed. No nuclear weapon. We make a deal.
They go outside, talk to the press, they say we never even talked about it.
There's something wrong with them. They're cuckoo. pic.twitter.com/0AeQYUE15N
10.00 Iran: Ameriški napadi predstavljajo hudo kršitev memoranduma
Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo ameriške vojaške napade na iransko ozemlje in poudarilo, da so zaradi njih ključni deli mirovnega sporazuma med državama postali neizvršljivi. "Ti agresivni napadi predstavljajo hudo kršitev 1. člena Memoranduma o soglasju za končanje vojne, ki določa prekinitev vseh vojaških operacij," so zapisali v izjavi.
8.00 Mark Rutte: Zadnji val napadov je bil nujno potreben
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je trenutno v Ankari na dvodnevnem vrhu z voditelji zavezništva, je v odzivu na napade dejal, da je bil zadnji val ameriških napadov na Iran "nujno potreben". Na vprašanje novinarjev, kako bi komentiral ameriške napade na več kot 80 ciljev v Iranu, je izrazil polno podporo Washingtonu.
"Mislim, da je bilo to nujno potrebno. Ko imaš premirje in ga Iran praktično krši – videli smo, kaj se je zgodilo z napadi na ladje – mislim, da je ključnega pomena, da se ZDA tako odločno odzovejo," je dejal Rutte.
Podporo ZDA je na vrhu Nata izrazil tudi nizozemski premier Rob Jetten.
7.00 Iran nad ameriške vojaške cilje v Kuvajtu in Bahrajnu
V odgovor na obsežne ameriške napade na Iran je ta sporočil, da so izvedli napade na 85 ameriških vojaških ciljev v Kuvajtu in Bahrajnu. V zadnjem so se pred tem oglasile sirene pred zračnimi napadi, državljane pa so pozvali, naj se odpravijo na varna mesta in sledijo obvestilom na uradnih kanalih.
6.15 ZDA izvedle obsežne zračne napade na Iran
Ameriške sile so v noči na sredo izvedle napade na več kot 80 ciljev v Iranu kot neposreden odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje, ki so plule skozi Hormuško ožino, je sporočilo Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM).
Po navedbah CENTCOM so bili tarča napadov iranski sistemi protizračne obrambe, poveljniška in komunikacijska omrežja, obalni radarski sistemi, zmogljivosti protiladijskih raket ter več kot 60 hitrih plovil Islamske revolucionarne garde v Hormuški ožini in njeni bližini. Namen operacije je bil zmanjšati sposobnost Irana za nadaljnje napade na mednarodni pomorski promet skozi eno najpomembnejših svetovnih trgovskih poti.
CENTCOM je tokratne napade označil za ofenzivne, v nasprotju z napadi konec junija, ki jih je ameriška vojska opisovala kot samoobrambne. Po navedbah poveljstva so iranski napadi na tankerje predstavljali neupravičeno agresijo, jasno kršitev premirja in ogrožanje svobode plovbe. Dodali so, da ameriške sile ostajajo pripravljene ukrepati, če Iran ne bo spoštoval dogovorjenih zavez.
Po navedbah dveh ameriških uradnikov so bili v tokratni operaciji med drugim tarča pristaniška infrastruktura, raketna in brezpilotna oporišča, sistemi za obalni nadzor ter protizračna obramba, poroča televizija ABC. Eksplozije naj bi med drugim odjeknile v pristaniškem mestu Bandar Abbas.
Footage of US airstrikes hitting Iran’s Bandar Abbas tonight: pic.twitter.com/ycUezpWhCH
— OSINTtechnical (@Osinttechnical) July 7, 2026
Ameriški predstavniki ocenjujejo, da je bila operacija bistveno obsežnejša od napadov konec junija, ko so ZDA vojaško posredovale zaradi iranskih aktivnosti v Hormuški ožini, vendar so bile tedanje akcije omejene, da ne bi ogrozile memoranduma o soglasju med državama.
Iran je napade ostro obsodil. Namestnik iranskega zunanjega ministra je v izjavi, ki jo je objavila državna tiskovna agencija Fars, ameriško operacijo označil za resno kršitev memoranduma o soglasju, podpisanem prejšnji mesec. "Iran bo sprejel odločne ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov in varnosti, obenem pa resno opozarja na posledice ameriške kršitve sporazuma," je dejal.
Iranski predstavniki so obsodili tudi odločitev Washingtona, da prekliče dovoljenje za prodajo iranske nafte, ki je bilo eden ključnih elementov memoranduma, poroča ABC.
Iransko zunanje ministrstvo je zavrnilo obtožbe Katarja, da je Iran napadel eno od njegovih ladij v Hormuški ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Baghaj je dejal, da so katarske obtožbe vprašljive in v nasprotju z načelom dobrososedskih odnosov.
Ameriško finančno ministrstvo je medtem potrdilo preklic splošnega dovoljenja za prodajo iranske nafte. Po navedbah ameriškega uradnika je bil preklic neposredna posledica zadnje zaostritve razmer v Hormuški ožini, poroča ABC. "Iran bo ugodnosti deležen le, če bo ravnal odgovorno. Njegova dejanja v Hormuški ožini so bila za ZDA povsem nesprejemljiva in bodo imela posledice," je dejal ameriški predstavnik.
Ministrstvo za finance je navedlo, da je preklic začel veljati v torek, pri čemer bo do 17. julija veljalo prehodno obdobje za zaključek že odobrenih poslov. Dovoljenje je bilo izdano 22. junija in naj bi veljalo 60 dni. Odprava dovoljenja pomeni preklic enega ključnih elementov memoranduma o soglasju, ki je začel veljati 18. junija.
Ameriški predstavnik je kljub temu poudaril, da se pogajanja med Washingtonom in Teheranom o trajnem dogovoru nadaljujejo, navaja ABC.
Napade na tankerje v Hormuški ožini sta obsodila tudi Savdska Arabija in Katar. Savdsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da napadi predstavljajo napad na varnost mednarodne plovbe in svetovne energetske oskrbe. Katar je napade označil za nesprejemljive ter za hudo in očitno kršitev mednarodnega prava. Od Irana je zahteval takojšnje prenehanje ravnanj, ki ogrožajo regionalno varnost, mednarodno pomorsko plovbo in svetovne energetske dobave, za posledice napadov pa pripisal polno pravno odgovornost Teheranu, poroča ABC.
