Ponedeljek, 6. 7. 2026, 8.31
1 mesec, 1 teden
Bližnji vzhod
Netanjahu pozval ZDA, naj Turčiji ne dobavijo lovskih letal F-35
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval ZDA, naj Turčiji ne dobavijo naprednih lovskih letal F-35, saj bi to po njegovem mnenju porušilo ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu.
16.46 Netanjahu pozval ZDA, naj Turčiji ne dobavijo lovskih letal F-35
15.09 Libanonski predsednik: Izraelska okupacija na jugu preprečuje namestitev vojske
14.02 Hamas oznanil razpustitev vodstvenega telesa v Gazi
8.31 V Teheranu začetek pogrebnega sprevoda za Hameneja
16.46 Netanjahu pozval ZDA, naj Turčiji ne dobavijo lovskih letal F-35
"Mislim, da jim ne bi smeli dobavljati letal F-35 ali motorjev za njihova lovska letala, ker bi to porušilo ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu, ki ga navsezadnje zagotavlja izraelska zračna premoč in, mislim, tudi ameriška drža na Bližnjem vzhodu," je Netanjahu dejal za Fox News.
Lockheed Martin F-35, najsodobnejše ameriško lovsko letalo, so ZDA razvile v partnerstvu z drugimi državami Nata, vključno s Turčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Turčijo je označil za "veliko državo", a je izrazil obžalovanje, da ji vlada Recep Tayyip Erdogan, ki da Izraelu odkrito grozi z uničenjem.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki bo danes odpotoval v Ankaro, kjer se bo v torek začel vrh zveze Nato, je junija nakazal, da se bo strinjal s prodajo motorjev za lovska letala F-110 Turčiji in ponovno vključil Turčijo v program F-35. Vendar pa takšna odločitev zahteva odobritev kongresa.
Washington je Ankaro leta 2019 izključil iz programa F-35 za razvoj lovcev pete generacije, potem ko je Turčija leta 2017 pridobila ruski protiraketni obrambni sistem S-400.
15.09 Libanonski predsednik: Izraelska okupacija na jugu preprečuje namestitev vojske
Izraelska okupacija na jugu Libanona preprečuje namestitev libanonske vojske na tem območju, je danes sporočil libanonski predsednik Joseph Aoun. Strani se sicer pripravljata na uresničitev dogovora, ki vključuje namestitev libanonskih vojakov na jugu države in postopni umik izraelskih sil, čeprav so te danes izvedle nov smrtonosni napad.
Joseph Aoun
Po navedbah predsednikovega urada je Aoun poudaril potrebo po pritisku na Izrael, naj ta umakne svoje sile, "saj vztrajanje pri okupaciji spodkopava legitimnost (libanonske) države ter vojski preprečuje namestitev in vzpostavitev temeljev za doseganje pravičnega in trajnega miru", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor o koncu konflikta v regiji, ki so ga prejšnji mesec podpisali ZDA in Iran, je premirje vzpostavil tudi v Libanonu. Začelo je veljati 21. junija. Dogovor predvideva razorožitev šiitskega gibanja Hezbolah, postopen umik izraelskih sil iz južnega Libanona in namestitev libanonske vojske na tem območju.
Benjamin Netanjahu
Izrael sicer kljub prekinitvi ognja nadaljuje občasne napade na jugu Libanona, zlasti na območju Nabatije, kjer so bile danes po poročanju libanonskih medijev v izraelskem napadu na avtomobil ubite štiri osebe, med njimi tri ženske.
Izraelska vojska po lastnih navedbah vseskozi cilja pripadnike Hezbolaha, obe strani pa se obtožujeta kršenja premirja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem večkrat zatrdil, da bo izraelska vojska ostala na jugu Libanona "dokler bo to potrebno za zaščito izraelskih državljanov".
Libanon je bil v vojno na Bližnjem vzhodu vpleten v začetku marca, ko je Hezbolah napadel Izrael, ta je odgovoril z lastnimi zračnimi napadi in kopensko ofenzivo. Po podatkih libanonskih oblasti je bilo od takrat ubitih približno 4.300 ljudi.
14.02 Hamas oznanil razpustitev vodstvenega telesa v Gazi
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je danes sporočilo, da je razpustilo telo, ki je skoraj dve desetletji upravljalo Gazo. Razpustitev utira pot tehnokratskemu odboru, da prevzame odgovornost za civilno upravljanje palestinske enklave. Tehnokratski odbor je danes sporočil, da je pripravljen upravljati Gazo.
Vodja vladnega odbora za izredne razmere v Gazi Mohamed al Fara je uradno podal odstopno izjavo, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vodja Hamasovega medijskega urada Ismail al Tavabta. Dodal je, da se je al Fara odločil razpustiti 15-članski odbor, da bi "olajšal upravni in vladni prehod na Nacionalni odbor za upravljanje Gaze (NCAG)".
V izjavi so predstavniki Hamasa še navedli, da je bila odločitev sprejeta v interesu palestinskega ljudstva v Gazi. Ob tem so pojasnili, da je zaradi nadaljevanja vojne, blokade, zamude pri obnovi in izraelskega zavračanja umika iz Gaze treba zagotoviti novo upravno rešitev, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Hamas je razpustil vodstveno telo v Gazi.
Ta poteza pomeni pomemben politični premik Hamasa, ki vodi Gazo, odkar so njegovi borci leta 2007 prevzeli nadzor od rivalskega palestinskega gibanja Fatah, potem ko so leto prej zmagali na volitvah.
Odkar je oktobra lani v Gazi začela veljati prekinitev ognja med Hamasom in Izraelom, je islamistično gibanje večkrat napovedalo svojo pripravljenost, da upravljanje Gaze prepusti drugemu palestinskemu vodstvu. Vendar pa ostaja občutljivo vprašanje razorožitve Hamasa nerešeno.
"Hamas je naredil nov korak, ko se odpoveduje svoji vlogi pri upravljanju Gaze, da bi okupaciji odvzel kakršenkoli izgovor za nadaljevanje agresije in iztrebljanja," pa je za AFP dejal Hamasov tiskovni predstavnik Hazem Kasem.
"Upamo, da bo Nacionalni odbor za upravljanje Gaze kmalu lahko vstopil v Gazo, Hamas pa ponovno potrjuje svojo zavezanost prenosu vladnih odgovornosti nanj, da bi zagotovil uspeh njegove misije," je še dodal.
Razpustitev Hamasovega odbora utira pot NCAG, ki ga vodi palestinski tehnokrat Ali Šat, da prevzame upravljanje v palestinski enklavi. NCAG je danes sporočil, da je pripravljen upravljati Gazo. "Potrjujemo, da je Nacionalni odbor za upravljanje Gaze v celoti pripravljen prevzeti svoje nacionalne odgovornosti takoj, ko bodo na voljo potrebni viri in zmogljivosti," je na družbenem omrežju X zapisal Šat.
NCAG je začasno tehnokratsko telo, ustanovljeno v okviru načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi, ki jo je 7. oktobra 2023 sprožil Hamasov napad na Izrael. Deloval bo pod nadzorom Trumpovega Odbora za mir, njegov namen pa je podpreti obnovitev civilne uprave in osnovnih storitev na ozemlju z več kot dvema milijonoma Palestincev.
Odbor za mir je danes sporočil, da mora tehnokratski odbor nadzorovati vse orožje v Gazi. "Temeljno načelo ostaja. Ena oblast, en zakon in eno orožje. To pomeni združitev vsega orožja pod nadzor NCAG," je na družbenem omrežju X zapisal Trumpov odbor.
Izraelski mediji so sicer današnji "navidezni odstop" Hamasa označili za "nesmiselno medijsko manipulacijo" in zavlačevanje, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
8.31 V Teheranu začetek pogrebnega sprevoda za Hameneja
V Teheranu se je davi začel pogrebni sprevod za pokojnega iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, ki je bil konec februarja ubit v ameriško-izraelskih napadih, poročanje iranske državne televizije Irib povzema francoska tiskovna agencija AFP. Spremljala naj bi ogromna množica žalujočih. Po navedbah televizije je konvoj s truplom ajatole začel s pogrebnim sprevodom po iranski prestolnici. Oblasti so sporočile, da na ulicah glavnega mesta pričakujejo več milijonov ljudi.
Po današnjem pogrebnem sprevodu v Teheranu bodo Hamenejevo truplo v torek prepeljali v sveto šiitsko mesto Kom. Nato ga bodo z letalom odpeljali v Irak, kjer bodo v sredo v svetih mestih Nadžaf in Karbala prav tako potekali obredi, poroča tiskovna agencija Reuters.
Ajatolo bodo pokopali v četrtek
Pogrebne slovesnosti se bodo zaključile v četrtek, ko bodo pokojnega ajatolo pokopali v njegovem rojstnem mestu Mašhad na severovzhodu islamske republike.
Minuli konec tedna so se žalnih slovesnosti udeležili trije od njegovih sinov, Modžtabe Hameneja, ki je očeta nasledil na položaju vrhovnega voditelja, ni bilo. Šestinpetdesetletnik se od prevzema položaja v javnosti še ni pojavil.
Ali Hamenej je bil skupaj z več člani družine ubit prvi dan ameriško-izraelskih napadov 28. februarja. Položaj vrhovnega voditelja je zasedal od leta 1989, ko je na njem nasledil ajatolo Ruholaha Homeinija.
