V Evropi umirajo jeziki

Kadar se v Evropi razpravlja o jeziku, je pogovor navadno omejen na to, ali je prevladujoča angleščina zasenčila francoščino in kje je mesto nemščine. Toda kje v tej debati sta se izgubili ladinščina iz Grčije in ingriščina iz Finske? Za njih skrbi korziški evropski poslanec Francois Alfonsi, ki je prepričan, da bi se morali pogovarjati tudi o 120 ogroženih jezikih Evrope. Torej o tistih, ki so na pragu izumrtja. Francois Alfonsi, ki je mimogrede edini član parlamenta, ki govori korziščino, bo ta mesec v parlamentu predstavil poročilo o ogroženih jezikih. "Stotine jezikov je, ki so del evropske identitete. Brez podpore evropskih institucij pa bodo izumrli in tako se bo izgubila jezikovna pestrost, mi pa bomo ostali kulturno osiromašeni," meni gospod Alfonsi. V Evropski skupnosti je 23 uradnih jezikov. Ta številka se vsako leto še poveča. Toda raznolikost znotraj članic je neverjetna: na evropskem kontinentu govorijo 250 jezikov. V bretonščini, na primer, ki jo govori 200.000 ljudi, pivo naročijo s stavkom: Ur banne bier 'm bo. Med ogroženimi jeziki tudi kočevarščina Za mnogo evropskih jezikov je že prepozno. Šuaditščina in zarfatik sta bila na primer dva judovsko-francoska jezika, ki sta izumrla zaradi holokavsta. Drugi jeziki komajda še obstajajo. Jezik otoka Manx je Unesco leta 2009 že razglasil za izumrlega, toda so ga znova oživili s poučevanjem v osnovnih šolah. V severni Skandinaviji nomadski lovci na jelene govorijo jezik sami, ki ima devet različnih dialektov. Severni sami tako govori 15.000 ljudi, ume sami pa le še dvajset. Med ogrožene jezike spada tudi gradiščanska hrvaščina, ki jo govori 19.000 ljudi. V Sloveniji pa med jezike, ki jim grozi izumrtje, spada kočevarščina, jezik kočevarskih Nemcev. Zanimivo je, da večina govorcev tega jezika živi v ZDA, največ jih je v Queensu. Meirion Prys Jones, vodja mreže za promocijo jezikovne različnosti, meni, da so ukrepi za zaščito nujni: "Če bomo omogočili, da bodo ti jeziku preživeli, si bomo zagotovili boljšo družbeno povezanost."