V Nemčiji skrajno desna AfD na drugem mestu, v Italiji slavili Bratje Italije

Nemška CDU ima skupaj s sestrsko CSU, ki je glede na zadnje projekcije dobila 6,5 odstotka glasov, skupaj 30,3 odstotka glasov.

Vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) in Unije Ursula von der Leyen je zadovoljna z rezultati v svoji domovini. "Znova smo najmočnejša sila," je povedala predsednica Evropske komisije. Prepričana je, da so volivci kaznovali skrajneže tako na levi kot desni, poroča bruseljski portal Politico.

SPD velja za poraženko volitev, saj je doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini. V primerjavi s parlamentarnimi volitvami leta 2021 je izgubila več kot deset odstotnih točk podpore. V primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami pa naj bi imela tokrat dva poslanca manj.

"To je za nas zelo grenak rezultat," je za javno radiotelevizijo ARD dejal generalni sekretar SPD Kevin Kühnert. Dodal je, da bo morala stranka preučiti, kaj je šlo narobe. Če bodo rezultati potrjeni, bo to pomenilo dodaten pritisk na Scholzevo koalicijo pred regionalnimi volitvami v več vzhodnih nemških deželah, kjer naj bi glede na ankete slavila AfD.

Je pa ena od vodij SPD Saskia Esken danes posvarila von der Leyenovo, da je evropski poslanci SPD ne bodo nujno podprli za nov položaj na čelu Evropske komisije. Sprva mora namreč von der Leynova jasno povedati, ali računa na podporo skrajnih desničarjev in desnih populistov. "Tega ne bomo sprejeli," je dodala.

Novice Von der Leynova razglasila zmago Evropske ljudske stranke

Zgodovinski rezultat za skrajno desno AfD

AfD je tokrat zabeležila visoko podporo kljub škandalom, ki so stranko pretresali v zadnjem času. Sovodja Tino Chrupalla je rezultate označil za zgodovinske, ob tem pa je prepričan, da se bodo v noči še izboljšali. Njegova kolegica na čelu stranke Alice Weidel je ocenila, da so se ljudje naveličali evropske birokracije.

Stranka je najmočnejša predvsem v zveznih deželah nekdanje Vzhodne Nemčije. V tem delu države je glede na projekcije zmagovalka z okoli 27 odstotki podpore, medtem ko je na zvezni ravni osvojila 16 odstotkov. CDU, ki je zmagovalka na zvezni ravni, je v deželah nekdanje Vzhodne Nemčije prejela okoli 21 odstotkov glasov. Že na tretjem mestu je tu levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), je razvidno iz napovedi javne radiotelevizije ARD.

Na četrtem mestu so Zeleni, ki so v vladni koaliciji s socialdemokrati in liberalci, z 11,9 odstotka glasov. Liberalci (FDP) so dobili pet odstotkov glasov, kažejo projekcije. Trenutna nemška koalicija je leto pred zveznimi parlamentarnimi volitvami prejela manj kot tretjino glasov.

Levo populistično zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW), ki je bilo ustanovljeno januarja, je na prvih volitvah doseglo 6,1 odstotka glasov, s čimer je gibanje prehitelo Levico, katere vidnejša figura je bila Wagenknechtova več let. Levica je glede na projekcije prejela 2,7 odstotka glasov, kar je skoraj enkrat manj kot na zadnjih evropskih volitvah.

Glede na trenutne ocene rezultatov volitev za Nemčijo četrtina izvoljenih poslancev še ne pripada nobeni od obstoječih političnih skupin v Evropskem parlamentu, je razvidno s spletne strani Evropskega parlamenta.

Nemčija, članica EU z največjim številom prebivalcev, ima v Evropskem parlamentu 96 od skupno 720 sedežev. Volilno pravico ima 60,9 milijona Nemcev, med njimi prvič letos tudi vsi, ki so dopolnili 16 let.

V Franciji prepričljiva zmaga skrajne desnice in poraz za Macrona

Na evropskih volitvah v Franciji je prepričljivo zmagal skrajno desni Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen, in ki se mu glede na volilne napovedi javnomnenjskih inštitutov obeta več kot 30 odstotkov glasov. Stranka naj bi osvojila še enkrat tolikšno podporo kot zavezništvo na čelu s stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona. 

Nacionalnemu zboru inštituta Ifop in Ipsos napovedujta med 31,5 in 32,4 odstotka glasov. Macronovo proevropsko zavezništvo strank na čelu z njegovim Preporodom in vodilno kandidatko Valerie Hayer je zasedlo drugo mesto s 15,2 odstotka, socialisti pa tretje – volivci naj bi jim namenili okrog 14 odstotkov glasov podpore.

Gre za poraz za predsednika države, ki ga je sicer Nacionalni zbor premagal že na evropskih volitvah leta 2019, a so tokrat prednost še okrepili in prejeli skoraj še enkrat toliko glasov kot Macronov sredinski tabor.

Jordan Bardelle, vodilni kandidat stranke Nacionalni zbor, je Macrona v prvem odzivu pozval, naj razpiše predčasne parlamentarne volitve.

Macron je po porazu nagovoril Francoze, sporočil je, da razpušča parlament, predčasne volitve pa je sklical že za 30. junij. 

V Italiji glede na vzporedne volitve zmaga Bratov Italije

Na evropskih volitvah v Italiji je slavila vladajoča stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni, ki je glede na izide vzporednih volitev dobila med 26 in 30 odstotkov glasov. Sledi opozicijska Demokratska stranka, ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov glasov.

Vladajoča stranka Bratje Italije premierke Giorgie Meloni je glede na izide vzporednih volitev, ki jih je za italijansko televizijo RAI pripravila družba Opinio Italia, dobila med 26 in 30 odstotkov glasov.

Tako je izpolnila cilj, da še dodatno utrdi svoj politični položaj in izboljša svoj rezultat izpred petih let, ko je osvojila 6,44 odstotka glasov.

Na drugem mestu je opozicijska Demokratska stranka, ki naj bi dobila od 21 do 25 odstotkov glasov, na tretjem mestu pa je levo populistično Gibanje pet zvezd z od 10 do 14 odstotki glasov.

Koalicijski partnerici v vladi Giorgie Meloni, Naprej Italija in Liga, sta medtem osvojili med 8,5 in 10,5 odstotka oziroma med osem in deset odstotkov glasov. Za njima je še levo zeleno zavezništvo Alleanza, ki naj bi prejelo med pet in sedem odstotkov glasov.

Volilna udeležba v Italiji je ob 19. uri po navedbah italijanske televizije RAI znašala okrog 40 odstotkov, kar je tri odstotne točke manj kot leta 2019.

Stranka Bratje Italije italijanske premierke Meloni je sicer trenutno v Evropskem parlamentu del skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki naj bi po trenutnih projekcijah v naslednjem sklicu parlamenta imela 70 poslancev.

Veliko pozornosti bo po pričakovanjih deležen povolilni nagovor premierke, v katerem bi utegnila nakazati, komu bo šla v novem mandatu podpora ECR – na sodelovanje z njo je bila pred volitvami pripravljena vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke Ursula von der Leyen, tesnejšega povezovanja, morebiti pa celo združitve, si želi tudi Marine Le Pen iz francoskega Nacionalnega zbora, ki je del skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID).

Italija je z 76 sedeži v Evropskem parlamentu tretja med članicami EU po številu sedežev za Nemčijo in Francijo. V primerjavi z letom 2019 ima enako število evropskih poslancev.

Novice Macron razpustil parlament in sklical predčasne volitve

V Avstriji po vzporednih volitvah slavili svobodnjaki

V Avstriji so na evropskih volitvah zmagali svobodnjaki (FPÖ) s 27 odstotki glasov, kažejo izidi vzporednih volitev, objavljeni po zaprtju volišč ob 17. uri. Na drugem mestu je vladajoča ljudska stranka (ÖVP) s 23,5 odstotka, tesno pa jim sledijo socialdemokrati (SPÖ) s 23-odstotno podporo. 

Za Zelene in liberalni Neos je glede na vzporedne volitve glasovalo po 10,5 odstotka Avstrijcev. Drugi dve stranki, ki sta sodelovali na volitvah, avstrijski komunisti (KPÖ) in Demokratično, nevtralno, avtentično (DNA), sta s tremi in 2,5 odstotka glasov ostali pod štiriodstotnim pragom za izvolitev v Evropski parlament.

V Avstriji so danes volili 20 evropskih poslancev, saj bo Avstrija v Evropskem parlamentu v novem sklicu pridobila en poslanski sedež. Glasovali so lahko tudi 16- in 17-letniki.

Volilno kampanjo so med drugim zaznamovala opozorila pred zasukom v desno v Evropi ter razprave o vojni v Ukrajini in podnebnih spremembah. Svobodnjaki so v kampanji med drugim razburili s plakati, na katerih pozivajo k ustavitvi norosti EU, na njih pa sta med drugim ob napisu vojno hujskaštvo upodobljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v prisrčnem objemu.

Svobodnjaki so v kampanji razburili s plakati, na katerih pozivajo k ustavitvi norosti EU. Foto: Guliverimage

Na Madžarskem kljub padcu podpore pričakovana zmaga Orbanove stranke Fidesz

Na evropskih volitvah na Madžarskem je po prvih podatkih tamkajšnje volilne komisije s 43,5 odstotki glasov zmagala vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana. Njena zmaga je bila pričakovana, vendar je v primerjavi z napovedmi dosegla nekoliko nižjo podporo od pričakovane in slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila nekaj več kot 52 odstotkov glasov.

Na drugem mestu je stranka Spoštovanje in svoboda (TISZA) njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki je s skoraj 31 odstotki glasov presegla pričakovanja.

Javnomnenjske raziskave so namreč stranki TISZA pred današnjim glasovanjem napovedovale približno 27-odstotno podporo, Orbanovi stranki Fidesz pa približno 50 odstotkov glasov madžarskih volivcev.

Zavezništvo stranke Fidesz in Krščansko-demokratske ljudske stranke KDNP naj bi tako v novem sklicu Evropskega parlamenta imelo 11 sedežev namesto sedanjih 13, liberalno-konservativna stranka TISZA naj bi imela sedem sedežev. Stranko so ustanovili leta 2021 in za zdaj še ni jasno, kateri politični skupini se bo pridružila.

V Evropski parlament sta se ob tem uvrstila še zavezništvo socialistov in zelenih ter Gibanje naša domovina s po dvema oziroma enim evropskim poslancem. Tako kažejo zadnji podatki madžarske volilne komisije, pri čemer so prešteli nekaj več kot polovico glasov.

Na Hrvaškem glede na vzporedne volitve zmagala vladajoča HDZ 

Na Hrvaškem je na evropskih volitvah s 33,7 odstotka glasov slavila vladajoča stranka HDZ, sledi ji levosredinska SDP s 27,8 odstotka glasov, kažejo izidi vzporednih volitev. V Evropski parlament se bosta uvrstili tudi stranki Domovinsko gibanje z 8,6 odstotka glasov in Zmoremo! s 5,8 odstotka glasov, poročajo hrvaški mediji.

Glede na vzporedne volitve se stranki HDZ obeta šest mandatov, stranki SDP štiri, strankama Domovinsko gibanje in Zmoremo! pa po en mandat v novi sestavi Evropskega parlamenta. Koalicija strank IDS, SDSS in drugi je medtem prejela 4,7 odstotka glasov, sledi ji Nina Skočak s 4,5 odstotka in stranka Most s 3,5 odstotka glasov.

Volitve na Hrvaškem je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba. Do 16.30 je namreč glasove oddalo le okoli 15 odstotkov volilnih upravičencev. To je precej manj v primerjavi z evropskimi volitvami leta 2019, ko je do istega časa volilo 21,3 odstotka, pa tudi z volitvami leta 2014, ko je volilo 16,4 odstotka volilnih upravičencev, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaška ima v Evropskem parlamentu 12 sedežev. Vladajoča HDZ je sicer članica Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta se poteguje za nov mandat na čelu Komisije, tuji mediji pa so spomladi premierja Andreja Plenkovića omenjali kot eno od možnih zamenjav zanjo, če ne bi imela dovolj podpore. Plenković je ta namigovanja zavrnil.

Čeprav je hrvaški premier nosilec liste svoje stranke na volitvah, ne namerava oditi v Bruselj. Plenković je sicer v preteklosti že bil evropski poslanec.

Na Slovaškem liberalci porazili Fičeve socialdemokrate

Na evropskih volitvah na Slovaškem je opozicijska liberalna stranka Progresivna Slovaška (PS) nekdanjega premierja Ludovita Odorja porazila vladajoče socialdemokrate (Smer-SD) predsednika vlade Roberta Fica, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Fico, ki še vedno okreva po majskem poskusu atentata, je že priznal poraz. Po navedbah AFP je PS prejela 27,81 odstotka glasov, kar ji bo prineslo šest sedežev v Evropskem parlamentu.

Smer-SD so volivci namenili 24,76 odstotkov glasov, kar pomeni, da bo imela vladajoča slovaška stranka pet evropskih poslancev. Stranka sicer od oktobrske izključitve iz evropskih socialistov in demokratov (S&D) v Bruslju ne pripada nobeni politični skupini.

Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna Republika z 12,53 odstotka podpore oziroma dvema poslanskima mandatoma, medtem ko sta desnosredinsko Krščansko demokratično gibanje (KDH) in socialdemokratska stranka Glas-SD osvojili po en mandat. Tudi to so oktobra lani izključili iz S&D.

Volilna udeležba je znašala dobrih 34 odstotkov. Fico je na družbenem omrežju Facebook že priznal poraz in PS čestital za zmago.

Slovaški premier je sicer ta teden prvič po majskem poskusu atentata nagovoril Slovake. V videoposnetku je napovedal, da bo postopoma nadaljeval opravljanje svojih dolžnosti od konca tega meseca. Dejal je tudi, da je napadalcu, ki ga je 15. maja med srečanjem s podporniki v mestu Handlova večkrat ustrelil, oprostil. Po več operacijah in boju za njegovo življenje v bolnišnici v Banski Bystrici so vodjo vlade v Bratislavi nedavno prepeljali v prestolnico, kjer nadaljuje zdravljenje v domači oskrbi.

V Španiji desnosredinska PP pred vladajočimi socialisti

Na današnjih evropskih volitvah v Španiji je po več kot 99 odstotkov preštetih glasov slavila desnosredinska Ljudska stranka (PP), ki je osvojila 34,2 odstotka glasov. Sledijo ji vladajoči socialisti (PSOE) s 30,2 odstotka in skrajno desna stranka Vox z 9,6 odstotka glasov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po več kot 99 odstotkov preštetih glasov je na današnjih evropskih volitvah z 34,2 odstotka slavila stranka PP, ki bo imela v novi sestavi Evropskega parlamenta 22 sedežev.

Na drugem mestu sledi vladajoča stranka PSOE premierja Pedra Sancheza, ki je dobila 30,2 odstotka glasov, s čimer se je odrezala slabše kot pred petimi leti, ko je prejela dobrih 33 odstotkov glasov. V parlamentu bo po novem imela 20 poslancev.

Na tretje mesto se je uvrstila skrajno desna stranka Vox, ki si je s 9,6 odstotka glasov priborila šest sedežev v Evropskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Leva stranka Sumar je medtem osvojila 4,7 odstotka, nova populistična lista Se Acabo la Fiesta, kar v prevodu pomeni konec zabave, pa okoli 4,6 odstotka glasov. Obe stranki bosta imeli po tri sedeže.

Stranka Podemos je zbrala 3,3 odstotka glasov in bo v Evropskem parlamentu imela dva sedeža. Še enega poslanca bo imela katalonska separatistična stranka Junts, poroča bruseljski portal Politico.

V Španiji je glasovalo 49,2 odstotka volilnih upravičencev, kar je precej manj kot leta 2019, ko je glasovalo 60,7 odstotka upravičencev.

Španija je sicer z 61 sedeži v Evropskem parlamentu četrta med članicami EU po številu sedežev za Nemčijo, Francijo in Italijo. V primerjavi z letom 2019 ima tokrat dva evropska poslanca več.

Na Poljskem zmagala Tuskova Državljanska koalicija

Na evropskih volitvah na Poljskem je glede na rezultate vzporednih volitev zmagala vladajoča proevropska Državljanska koalicija (KO) premierja Donalda Tuska, ki je dobila 38,2 odstotka glasov. Na drugem mestu je konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) s 33,9 odstotka glasov.

Sredinska proevropska Državljanska koalicija, ki je članica Evropske ljudske stranke (EPP), je glede na rezultate vzporednih volitev osvojila 38,2 odstotka glasov in tako dosegla približno enak rezultat kot leta 2019, po napovedih naj bi imela 21 evropskih poslancev.

"Poljska je pokazala, da tu zmagujejo demokracija, poštenost in Evropa – zahvaljujoč vam. Deset let smo čakali na to prvo mesto, zelo sem vesel, imamo pravico biti srečni in ganjeni," je po poročanju tujih tiskovnih agencij v odzivu na napovedi rezultatov dejal zadovoljni Tusk.

Na drugem mestu je s 33,9 odstotka glasov opozicijska konservativna stranka PiS, ki je tako občutno poslabšala svoj rezultat izpred petih let, ko je dobila nekaj več kot 45 odstotkov glasov. Po napovedih naj bi v novem sklicu Evropskega parlamenta, kjer je v skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), imela 19 poslancev, šest manj od sedanjih 25.

Na tretje mesto se je glede na rezultate vzporednih volitev uvrstila skrajno desna Konfederacija, ki je prejela 11,9 odstotka glasov. To je skoraj dvakrat več kot pred petimi leti, ko je prejela 4,5 odstotka glasov. Po napovedih naj bi imela šest evroposlancev.

Vzporedne volitve, ki jih je za poljske televizijske postaje TVP, TVN in Polsat na 845 voliščih izvedla družba Ipsos, so ob tem pokazale, da se je današnjih evropskih volitev na Poljskem udeležilo nekaj manj kot 40 odstotkov volivcev. Udeležba je bila tako za približno pet odstotnih točk nižja kot leta 2019, vendar precej višja od volitev v Evropski parlament v letih 2004, 2009 in 2014, ko se je gibala med 20 in 25 odstotki.

Poljska je s 53 sedeži v Evropskem parlamentu peta med članicami EU po številu sedežev – za Nemčijo, Francijo, Italijo in Španijo. V primerjavi z letom 2019 ima tokrat enega evropskega poslanca več.

Na Češkem slavila opozicijska stranka nekdanjega premierja Babiša

Na evropskih volitvah na Češkem je slavila stranka nekdanjega predsednika vlade Andreja Babiša ANO, ki je osvojila 26,1 odstotka glasov in si je tako v Evropskem parlamentu zagotovila sedem sedežev. Sledi ji zavezništvo treh koalicijskih strank SPOLU pod vodstvom premierja Petra Fiale z 22,3 odstotka glasov, ki bo po novem imelo šest poslancev.

Presenečenje volitev je bil predvsem uspeh skupine Prisega in motoristi, koalicije desnih in skrajno desnih strank, ki jo vodi Filip Turek. Ta se je nedavno zapletel v škandal zaradi uporabe nacističnih simbolov. Skupina je prejela 10,2 odstotka glasov in bo v novi sestavi Evropskega parlamenta imela dva poslanca, poroča bruseljski portal Politico.

Leva stranka Stacilo! oziroma Dovolj je bilo! je osvojila 9,6 odstotka, liberalna stranka STAN pa 8,7 odstotka glasov. Obe bosta v Evropskem parlamentu imeli po dva sedeža.

Pirati so medtem osvojili 6,2 odstotka glasov in bodo imeli en sedež. Sledi še populistična stranka Svoboda in direktna demokracija (SPD) s 5,7 odstotka glasov, ki bo v Evropskem parlamentu ravno tako imela le en sedež.

Volilna udeležba je znašala 36 odstotkov. Češki sicer v Evropskem parlamentu pripada 21 sedežev.

V Grčiji glede na vzporedne volitve slavila vladajoča Nova demokracija

Na današnjih evropskih volitvah v Grčiji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 30 odstotki glasov zmagala vladajoča konservativna stranka Nova demokracija (ND). Drugo mesto je osvojila glavna opozicijska stranka, levičarska Siriza s približno 16 odstotki glasov, tretje pa socialistična stranka Pasok z okoli 12 odstotki.

ND je sicer dobila manj glasov kot na parlamentarnih volitvah junija lani, ko jih je dobila 40,5 odstotka, in tudi manj kot na evropskih volitvah leta 2019, ko je prejela dobrih 33 odstotkov glasov, poroča spletni medij Politico.

Opozicijska Siriza je osvojila okoli 16,7 odstotka glasov, socialistična stranka Pasok, ki je prav tako v opoziciji, 12,4 odstotka. Na četrto mesto se je uvrstila komunistična stranka KKE z 9,1 odstotka glasov.

Na peto in šesto mesto sta se uvrstili skrajno desni stranki, in sicer Grška rešitev, ki je prejela približno 8,8 odstotka glasov, ter stranka Niki z okoli 3,9 odstotka. Grčija ima sicer v Evropskem parlamentu 21 sedežev.

Na Cipru velik uspeh za vplivneža

Na evropskih volitvah na Cipru so največ glasov, 25 odstotkov, glede na vzporedne volitve dobili desnosredinski krščanski demokrati (Disy), na drugem mestu je leva stranka Akel s 23 odstotki. Velik uspeh je dosegel 24-letni vplivnež Fidias Panajiotu, ki je osvojil med 16 in 18 odstotkov glasov, s tem pa tretje mesto med strankami.

"Dosegli smo čudež," je youtuber Panajiotu, ki je osvojil sedež v Evropskem parlamentu, dejal za televizijo Alpha TV po objavi izida vzporednih volitev, poroča bruseljski spletni medij Politico.

Skrajno desna stranka Elam je na četrtem mestu z od 11 do 13 odstotki, na petem mestu pa je stranka Diko, ki jo je podprlo med osem in deset odstotkov volivcev. Na Cipru so danes volili šest poslancev v Evropskem parlamentu.

Po vzporednih izidih v Romuniji slavila vladajoča koalicija

Na današnjih evropskih volitvah v Romuniji je glede na izide vzporednih volitev z okoli 53 odstotki glasov slavila vladajoča koalicija, ki jo tvorita levosredinska Socialdemokratka stranka (PSD) in desnosredinska Nacionalna liberalna stranka (PNL). Drugo mesto je osvojilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) s 16 odstotki.

Skupna lista koalicije največjih strank v državi PSD in PNL, ki podpira predsednika in kandidata za položaj generalnega sekretarja zveze Nato Klausa Iohannisa, se je očitno obrestovala, saj se strankama obeta, da bosta osvojili več kot polovico glasov. Na drugi strani se AUR obeta prvi preboj v Evropski parlament, poroča časnik Politico.

Vladajoči stranki sicer v Evropskem parlamentu pripadata različnima političnima skupinama. PNL je članica Evropske ljudske stranke (EPP) in je imela od leta 2019 deset evropskih poslancev, PSD pa je članica evropskih socialistov in demokratov (S&D) ter je imela v zadnjem sklicu parlamenta osem poslancev.

Po navedbah romunske tiskovne agencije Agerpres je volilna udeležba v Romuniji do 18. ure po lokalnem času znašala 40,18 odstotka, kar pomeni, da je glas oddalo dobrih 7,2 milijona volilnih upravičencev. Romuniji bo v novem sklicu Evropskega parlamenta pripadlo 33 sedežev.

Na Finskem največja podpora vladajoči NCP

Na Finskem je glede na 60 odstotkov preštetih glasov zmagovalka evropskih volitev vladajoča konservativna Stranka nacionalne koalicije (NCP) premierja Petterija Orpa, ki naj bi dobila štiri od 15 sedežev v Evropskem parlamentu. Za presenečenje večera velja Levo zavezništvo, ki se mu obetajo trije mandati, dva več kot do zdaj.

Vladajoča NPC naj bi osvojila 25,3 odstotka glasov. Na drugem mestu je Levo zavezništvo z 18,3 odstotka, predsednica stranke Li Andersson pa naj bi zbrala trikrat več glasov kot druga najbolj priljubljena kandidatka Henna Virkkunen iz NPC, poroča finska radiotelevizija Yle.

Na tretjem mestu so socialdemokrati (SDP) s 15,6 odstotka podpore oziroma dvema mandatoma. Po dva evroposlanca naj bi imeli še Stranka centra in Zeleni.

Skrajno desni Finci so medtem utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh predvidoma le enega evropskega poslanca. Še enega evropskega poslanca si je zagotovila Švedska ljudska stranka (SPP). Na Finskem so na tokratnih volitvah izbirali 15 evropskih poslancev, kar je eden več, kot so jih imeli v zadnjem mandatu.

Na parlamentarnih in evropskih volitvah v Bolgariji zmagali konservativci

V Bolgariji je danes tako na predčasnih parlamentarnih kot na evropskih volitvah največ glasov dobila konservativna stranka Gerb nekdanjega premiera Bojka Borisova, kaže javnomnenjska raziskava agencije Gallup, objavljena po zaprtju volišč.

Na parlamentarnih volitvah, šestih v zadnjih treh letih, je Gerb skupaj s partnersko desnosredinsko stranko Združene demokratične sile (SDS) dobila 26,5 odstotka glasov. Na drugem mestu je stranka turške manjšine DPS s 15,3 odstotka glasov, na tretjem pa liberalno protikorupcijsko zavezništvo Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija (PP-DB), ki je glede na raziskavo dobilo 15,1 odstotka glasov.

Tudi na evropskih volitvah, na katerih so Bolgari izbirali 17 evroposlancev, je glede na Gallupovo raziskavo največ glasov dobila stranka Gerb, 26,2 odstotka. Na drugem mestu je Nadaljujmo spremembe-Demokratična Bolgarija s 15,7 odstotka glasov, na tretjem pa Preporod s 15,4. Stranka turške manjšine je zbrala 11,7 odstotka glasov, socialisti 9,7 odstotka, Taki so ljudje pa 6,4 odstotka.

Volilna udeležba je bila nizka, po podatkih različnih agencij se giblje med 30 in 35 odstotki.

Na Danskem levosredinska Zelena levica pred socialdemokrati

Na evropskih volitvah na Danskem se glede na izide vzporednih volitev zmaga obeta levosredinski Zeleni levici (SF), ki je osvojila 18 odstotkov glasov. Sledijo socialdemokrati premierke Mette Frederiksen s 15 odstotki, medtem ko je na tretjem mestu vladna desnosredinska stranka Venstre, ki naj bi osvojila nekaj manj kot 14 odstotkov glasov.

Če bodo končni izidi enaki vzporednim, se SF in socialdemokratom obetajo po trije sedeži v Evropskem parlamentu, kjer ima Danska sicer 15 sedežev, navaja Evropski parlament na volilni spletni strani.

Trenutni izidi naj bi bili sicer dokaj slabi za stranko premierke, ki je bila v petek zvečer v Köbenhavnu tarča napada, potem ko jo je v ramo močneje udaril 39-letni moški. Po navedbah danske policije za zdaj ne kaže, da je bil napad politično motiviran.

Na Portugalskem v tesni prednosti socialisti pred vladajočimi konservativci

Na evropskih volitvah na Portugalskem so glede na izide vzporednih volitev socialisti (PS) z dobrimi 31 odstotki podpore v tesni prednosti pred vladajočim konservativnim Demokratičnim zavezništvom (AD), ki je osvojilo dobrih 30 odstotkov glasov. Boj za tretje mesto bijeta desnosredinska Liberalna pobuda (IL) in skrajno desna stranka Dovolj (Chega).

Glede na vzporedne izide, objavljene na spletni strani Evropskega parlamenta, so socialisti osvojili 31,4 odstotka glasov, kar je manj kot odstotno točko več od AD, ki so mu volivci namenili 30,6 odstotka glasov. Na tretjem mestu je z 9,8 odstotki IL, tik za njo pa je stranka Dovolj z 9,2 odstotka glasov.

Sedež v Evropskem parlamentu bi lahko osvojili še proevropsko zavezništvo Livre s 4,4 odstotka glasov ter Levi blok (BE) in Združena demokratična koalicija (CDU), ki jo tvorijo komunisti in zeleni, s po 4,3 odstotka podpore. Portugalski v Evropskem parlamentu pripada 21 sedežev.

Na Švedskem slavili socialdemokrati

Na Švedskem so na evropskih volitvah slavili socialdemokrati s 23,1 odstotka glasov, kažejo izidi vzporednih volitev. Na drugo mesto se je uvrstila konservativna Zmerna stranka premierja Ulfa Kristerssona s 17,3 odstotka glasov, sledijo pa ji Zeleni s 15,7 odstotka glasov, kažejo podatki, objavljeni na spletni strani Evropskega parlamenta.

Na četrto mesto se je uvrstila skrajno desna stranka Švedski demokrati (SD) s 13,9 odstotka glasov. Sledijo še Levica s 10,7, Sredinska stranka s 7,2, krščanski demokrati s 6,1 in liberalci s 4,2 odstotka glasov. Švedski sicer v Evropskem parlamentu pripada 21 sedežev.

V Litvi zmaga konservativcev pred socialdemokrati

Na evropskih volitvah v Litvi je slavila desnosredinska stranka premierke Ingride Šimonyte Domovinska unija - Litovski krčanski demokrati (TS-LKD), ki je osvojila dobrih 20 odstotkov glasov, je sporočila tamkajšnja volilna komisija. Drugo mesto so zasedli socialdemokrati s približno 17-odstotno volilno podporo.

Po podatkih litovske volilne komisije je TS-LKD osvojila 20,92 odstotka glasov oziroma tri sedeže v Evropskem parlamentu. Drugo mesto so zasedli socialdemokrati s 17,67 odstotka, kar pomni, da bodo v novem sklicu parlamenta v Bruslju obdržali obstoječa dva sedeža, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

S precejšnjim zaostankom sledijo Zavezništvo kmetov in zelenih (8,95 odstotka), sredinski Stranka svobode (7,92 odstotka) in lista zveze demokratov Za Litvo (5,84 odstotka), Volilna zveza Poljakov v Litvi (5,66 odstotka), Zveza ljudstva in pravice (5,35 odstotka) ter Gibanje liberalcev (5,3 odstotka).

Vse te stranke bi v novi sestavi parlamenta zasedle po en od skupno 11 sedežev, ki pripadajo Litvi. Glasovanja v baltski državi se je sicer udeležilo le 28,4 odstotka volilnih upravičencev.