Usodno visoki francoski davki

Višji davki, ki jih je uvedla socialistična vlada predsednika Francoisa Hollanda, so dosegli usodno stopnjo, je dejal Rehn. Opozoril je, da niz zviševanja davkov, odkar so socialisti pred 14 meseci prevzeli oblast, grozi z "uničenjem rasti ter ovira ustvarjanje delovnih mest".

Rehn je pozdravil strukturne reforme Hollandove vlade, med njimi bolj fleksibilna pravila glede zaposlovanja in odpuščanja, a dodal, da niso dovolj drzne ali hitre. Francijo je pozval, naj poveča svojo konkurenčnost z zmanjševanjem davčnega bremena za podjetja in ukine "kvazimonopol" državne železnice in električnih podjetij. Predvsem pa si Francija ne more privoščiti, da bi povišala stopnje davkov, je poudaril: "Proračunska disciplina mora biti odvisna od zmanjšanja javne porabe, ne od višjih davkov."

Rehnovo opozorilo prihaja v kritičnem času tako za Francijo kot Evropo. Sramežljivi znaki gospodarskega okrevanja v evroobmočju bi se lahko v naslednjih mesecih okrepili ali pa izpuhteli, kar je v precejšnji meri odvisno od Nemčije, prav tako pa od tega, ali se bo povrnilo zaupanje v Francijo, drugo največje evropsko gospodarstvo. Francija je v drugem četrtletju imela nepričakovano gospodarsko rast (v višini 0,5 odstotka), vendar je njeno okrevanje nepredvidljivo.

Nad primanjkljaj izključno z višjimi davki Hollande in njegov premier Jean-Marc Ayrault v teh dneh končujeta načrt o zmanjšanju primanjkljaja in dolgoročno pokojninsko reformo, kar bo skoraj zagotovo prineslo nova fiskalna bremena za francoska podjetja in gospodinjstva leta 2014.

Vlada v Parizu je napovedala, da bo skušala uveljaviti t. i. zeleni davek, da bi zmanjšala odvisnost francoskega gospodarstva od fosilnih goriv. Ayrault je obljubil, da zeleni davek ne bo pomenil dodatnega davka, temveč da ga bodo pripravili v obliki fiskalne prerazporeditve. Obljubil je, da se davčno breme, ki predstavlja okoli 48,5 odstotka BDP, ne bo dvignilo.

Odkar je prišel na oblast, je Hollande držal predvolilno obljubo in se lotil zmanjševanja primanjkljaja ter nakopičenega dolga. Vendar pa se je tega lotil skoraj izključno z zviševanjem davkov in z npr. manjšanjem državnega aparata, ki porabi 56,6 odstotka BDP. Maja je napovedal, da se bo zviševanje davkov prihodnje leto začelo ustavljati, v obdobju 2015–2017 pa se bo praktično ustavilo. Uvedli naj bi ostre reze pri porabi, da bi letni primanjkljaj leta 2015 zmanjšali na tri odstotke BDP. Načrt za leto 2014 pa vključuje tudi dvig davkov, kar naj bi prineslo šest milijard evrov. Številka ne vključuje posledic načrtovanega dviga osnovne stopnje DDV z 19,6 na 20 odstotkov januarja prihodnje leto.

Nemška levica se spogleduje z nižjimi davki Načrta za reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema, ki naj bi bila končana ta teden, bosta verjetno vključevala dvig prispevkov za gospodinjstva za 0,5 odstotka. Hollandov razvpiti 75-odstotni "začasni" davek na dohodke, višje od milijona evrov, ki ga je sicer blokiralo ustavno sodišče, bi vendarle lahko zaživel v prihodnjem letu.

Medtem ko v Franciji še kar načrtujejo zvišanje davkov – to pot je ubrala tudi slovenska vlada Alenke Bratušek, ki je dvignila obe stopnji DDV, še vedno pa ni izključen krizni davek –, v največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, v predvolilnem času o zniževanju razmišljajo že socialdemokrati kanclerskega kandidata Peera Steinbrücka.Višanju davkov v boju proti krizi se je med prvimi zoperstavila Danska. Tamkajšnja levosredinska koalicija pod vodstvom socialdemokratke Helle Thorning-Schmidt namerava povečati konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest z nižanjem davkov. Davek od dobička bodo do leta 2016 znižali s 25 na 22 odstotkov. Znižati nameravajo tudi davek na energijo in dajatve, povezane z energijo, do konca leta pa ukiniti davek na gazirane pijače.