Petek, 8. 3. 2013, 14.44
8 let, 7 mesecev
Umiranje daleč od oči javnosti
Svetovna javnost je bila v preteklosti že večkrat priča smrtim politikov na visokih položajih, nad katerimi je bila naravnost šokirana, sploh pa takrat, ko so politiki državljanom prikrivali resnično stanje svojega zdravja. To pa se je zgodilo večkrat, kot bi si mislili. Eden nedavnih primerov je zagotovo smrt venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki je dolgo časa skrival, da ima raka, vendar tudi ko je priznal, da ima to nevarno bolezen, nikoli ni razkril, za kakšno vrsto raka gre.
Chavez je celo "zamudil" svojo inavguracijo, po četrti operaciji pa se ni več pojavil v javnosti, zato so se pojavila številna ugibanja, ali je sploh še živ. Nekateri, med njimi tudi panamski diplomat Guillermo Cochez, so trdili, da je pravzaprav možgansko mrtev, pri tem pa pozval venezuelsko vlado, ki jo je ob Chavezovi odsotnosti vodil njegov namestnik Nicolas Maduro, naj dokaže, da je res živ. Le nekaj dni zatem je Maduro sporočil, da je Chavez, ki so ga nekateri Venezuelci imeli kot za svojega lastnega očeta, umrl.
Smrt etiopskega premierja Zenawija je bila popolnoma nepričakovana
Chavez pa ni bil edini predsednik, ki je svojo bolezen tako dolgo skrival. Tudi etiopski premier Meles Zenawi, ki je umrl avgusta lani, je svojo bolezen skril v tančico skrivnosti. Premier se več kot dva meseca pred smrtjo ni pojavil v javnosti, potem ko pa se ni udeležil srečanja Afriške unije v Adis Abebi, pa so se pojavila ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Vendar o tem, kaj se z njim dogaja, nihče ni razkril. Naslednja vest je udarila avgusta, ko je etiopska državna televizija sporočila, da je premier umrl, vendar tudi takrat niso razkrili vzroka njegove bolezni le to, da je umrl v tujini. Nekateri predvidevajo, da je umrl zaradi infekcije, ki je sledila operaciji možganskega tumorja, vendar pa etiopske oblasti nikoli niso potrdile vrste bolezni, ki je Zenawija pestila.
Ganski presednik umrl zaradi raka na grlu, za katerega nihče ni vedel
Lani so se na afriški celini poslovili še od enega voditelja, ganskega predsednika Johna Atte Millsa, ki je nepričakovano umrl tri dni po svojem 68. letu. Čeprav najprej vzrok njegove smrti ni bil znan, so ganske oblasti razkrile, da je Mills trpel za rakom na grlu, zaradi česar je tik pred svojo smrtjo odpotoval na zdravljenje v ZDA. Pred tem o njegovi bolezni ni bilo slišati, kljub temu da so se dvakrat pojavile govorice o njegovi smrti, vendar so bile obakrat neresnične. Nekdanja ministrica Elizabeth Obene je ob njegovi smrti celo dejala, da zadnjih nekaj let niso slišali nikakršne novice, da bi bil Mills bolan, zato sprva tudi ni verjela novici, da je umrl.
Tudi Tuđman je skrival svojo bolezen
Podoben primer so zabeležili tudi v sosednji Hrvaški, kjer se še dobro spominjajo smrti prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, ki je umrl decembra 1999. Tuđmana so nazadnje v javnosti videli novembra, potem ko se o njegovi bolezni v javnosti ni razpravljalo, vendar pa so se takrat pojavljala predvidevanja, da se predsednik bojuje z neko obliko raka. Zanimivo pa je tudi to, da niti njegovi najbližji sodelavci niso vedeli, kakšne zdravstvene težave pravzaprav ima predsednik, Tuđmanova bolezen pa naj bi bila tako skrita, da je zaposlenim v uradu predsednika prepovedal odpiranje vrat pisarn ali gibanje po hodnikih, medtem ko so bili pri njemu zdravniki. Leta 1996 je novico, da ima Tuđman raka, prvi objavil hrvaški tednik Nacional, ki je prvi razkril pravi razlog, zakaj je Tuđman obiskal washingtonsko bolnišnico Walterja Reeda, takrat so namreč trdili, da je odšel na krajši odmor in temeljitejši zdravniški pregled. Nacional je iz zanesljivih virov izvedel, da ima Tuđman raka na želodcu, vendar pa hrvaške oblasti še naprej zanikale, da je Tuđman hudo bolan. Tako je ostalo do konca 1999, ko je Tuđman umrl.
Tito ni govoril o bolezni, vendar pa so se pojavljala številna ugibanja
Tudi pokojni jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito javnosti ni razkril, da ga muči bolezen, vendar pa so se ugibanja pojavila, ko je novoletni nagovor, ki so ga predvajali na državni televiziji, podal sede in ne stoje, kot je bilo sicer to v njegovi navadi. Januarja 1980 so ga sprejeli v klinični center v Ljubljani, kjer so ugotovili, da ima zamašene žile, na prigovarjanje skupine osmih zdravnikov, med katerimi sta bila tudi ameriški zdravnik Michael DeBakey in sovjetski zdravnik Marat Knyazev, je privolil v obvod zamešene žile, vendar operacija ni bila uspešna. Sledila je amputacija noge, k čemur je Tito tik pred zdajci privolil, njegovo zdravstveno stanje se je malenkost izboljšalo, vendar ne za dolgo. Aprila se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, maja 1980 pa je Tito umrl, uradno zaradi gangrene.
Mitterand je svojo bolezen označil za državno skrivnost
Bolezen je ostala strogo varovana skrivnost tudi v primeru nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda, ki je leta 1981, ko je zavzel položaj predsednika, zbolel za rakom na prostati, vendar je bolezen pred očmi javnosti skrival dolgo časa, resnico pa je razkril njegov osebni zdravnik Claude Gublier. Ta je po njegovi smrti leta 1996 poskušal izdati knjigo z naslovom Velika skrivnost, vendar je Mitterandova družina uspela izdajo blokirati. V knjigi je namreč Gublier razkril, da je ob novici, da ima raka, Mitterand vsem zabičal, da je to državna skrivnost. Čeprav so se v medijih pojavljala ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju, pa se o njegovi bolezni ni razvedelo vse do leta 1992, ko je Mitterand odšel na operacijo, kjer so mu odstranili rakavo žlezo prostate. Mitterandu se je rak znova pojavil, zaradi česar je leta 1996 tudi umrl.
Namesto Woodrowa Wilsona je predsedniške posle vodila njegova žena
Med svojim predsednikovanjem pa je svojo bolezen uspešno skrival tudi tedanji ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki je bil na predsedniškem položaju med letoma 1913 in 1921. Na sredini drugega mandata so se začele njegove zdravstvene težave, imel je pogoste glavobole, trpel je za dvojnim vidom, hkrati pa ga je večkrat zadela kap. Leta 1919 je imel zaradi kapi paralizirano levo stran telesa, ostal pa je tudi slep na levo oko, vendar tega javnost ni vedela, za to sta vedela le njegova žena in njegov osebni zdravnik. Nekaj mesecev je uporabljal invalidski voziček, nato pa je lahko hodil le s pomočjo palice. Zaradi svojega zdravstvenega stanja je nekaj časa celo njegova žena vodila tekoče posle predsednika. Da je imel Wilson takšne težave s svojim zdravjem, pa je postalo znano šele po njegovi smrti leta 1924.
Thatcherjeva in Castro nikoli nista spregovorila o svoji bolezni
Predsednikov, premierjev in vidnejših politikov, ki so skrivali svojo bolezen pred očmi javnosti, je veliko, tudi med tistimi, ki še vedno živijo. Med njimi je nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher, ki so jo nekateri poimenovali Železna lady. Thatcherjeva trpi za demenco, o njenem zdravstvenem stanju pa se je v svoji knjigi A Swim-on Part in the Goldfish Bowl: A Memoir razpisala njena hči Carol. "Mama ne bere več toliko kot včasih zaradi izgube spomina … Je nesmiselno. Včasih se ne spomni začetka stavka, še preden do konca prebere poved," je zapisala v knjigi, v kateri tudi trdi, da je njena mati dementna vse od sredine devetdesetih let.
Drugi primer je nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro. Leta 2008 so se začela ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Mediji so predvidevali, da ima obolenje debelega črevesa, imenovano divertikulitis, vendar kubanske oblasti predvidevanj nikoli niso potrdile. Pred dvema letoma je odstopil z oblasti in predsedniški položaj prepustil svojemu bratu Raulu. Da je Castro slabega zdravja, je samo ugibanje, saj kubanske oblasti o njegovem zdravju ne govorijo.