"Ukrajinska kriza najresnejša grožnja evropski varnosti po vojni na Balkanu"

Voditelji članic EU so se na izrednem zasedanju zaradi ukrajinske krize dogovorili za tristopenjsko ukrepanje v odnosih z Rusijo. Sprejeli so politično odločitev o takojšnji zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji med drugimi sankcijami pa so na drugi stopnji usmerjeni ukrepi proti posameznikom, zamrznitev premoženja in prepoved potovanja, na tretji stopnji pa v primeru stopnjevanja agresije trgovinske in finančne sankcije.

Razmere v Ukrajini je treba umiriti, je poudaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. "V zadnjih dneh smo bili priča verjetno najresnejši preizkušnji za varnost na naši celini po vojni na Balkanu," je ocenil.

Rusija je napovedala, da se bo na uvedbo sankcij odzvala s povračilnimi ukrepi.

Vrh EU je Rusijo pozval k umiku oboroženih sil, odločitev krimskega parlamenta za referendum o priključitvi Krima k Rusiji pa označil za "nezakonitega". Ostro je obsodil neizzvano kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.

Ukrajino je vrh pohvalil za premišljen odziv na ruske provokacije, ponovil zavezanost podpisu sporazuma o krepitvi vezi ter se zavezal k znatni finančni in gospodarski pomoči Ukrajini, pri čemer EU preučuje posebne trgovinske ukrepe in podporo pri zagotavljanju energetske varnosti.

Van Rompuy je napovedal, da bodo politični, pridružitveni sporazum o krepitvi vezi z Ukrajino podpisali pred ukrajinskimi volitvami 25. maja.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je povedala, da želijo politični del sporazumov o krepitvi odnosov z Ukrajino, torej pridružitveni sporazum, podpisati v nekaj dneh ali tednih s sedanjo vlado Arsenija Jacenjuka.

Poudarila je tudi, da EU in ZDA delujeta usklajeno, ter zavrnila navedbe, da bi bil izid vrha bolj medel, če ne bi Bela hiša pred tem sprejela odločitve o sankcijah proti predstavnikom ruskih oblasti.

Obenem so se voditelji dogovorili, da bo EU sodelovala v mednarodnih prizadevanjih za umiritev razmer - v obliki kontaktne ali usklajevalne skupine, v okviru katere naj bi ob sodelovanju EU in ZDA potekalo diplomatsko iskanje rešitve med Ukrajino in Rusijo.

EU zamrznila Janukovičevo premoženje EU je še pred izrednim zasedanjem vrha EU uvedla sankcije proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in še 17 predstavnikom njegovega režima, med katerimi sta tudi Janukovičeva sinova in nekdanji premier Mikola Azarov.

Zadržanost do trgovinskih sankcij Številne članice EU, med njimi Nemčija, Velika Britanija in tudi Slovenija, niso preveč naklonjene trgovinskim sankcijam, saj imajo intenzivne gospodarske vezi in blagovno menjavo z Rusijo.

Slovenija za mirno reševanje spora Vrha se je udeležila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je poudarila, da Slovenija podpira reševanje spora po mirni poti, s političnim dialogom, ki bi se moral začeti čim prej, saj bi bili vsi drugi scenariji bistveno bolj boleči za vse.

Premierka se je po vrhu po telefonu pogovorila z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki ji je poročal o svojih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Rimu in ji povedal, da je rešitev spora z dialogom tudi v interesu Rusije.

Bratuškova je tudi izpostavila, da je za prehod v drugo in tretjo fazo sankcij proti Rusiji, ki je predviden v primeru ruskega zaostrovanja razmer, potreben nov dogovor vrha unije.