Četrtek, 22. 11. 2012, 13.53
8 let, 7 mesecev
Udobje, razkošje in nezvestoba vojaških poveljnikov
Vojaške žene preživijo veliko časa brez svojih mož, zato se je med njimi oblikovala posebna vez razumevanja in podpore, saj vse preživljajo enako. Čeprav bi marsikdo mislil, da si vojaške žene zaupajo popolnoma vse, pa to ne velja za nezvestobo svojih mož. Ta tema je namreč tabu vseh pogovorov med njimi, ameriška javnost pa ji namenja veliko več pozornosti, predvsem zaradi ljubezenske afere med generalom Davidom Petraeusom, ki je kot zadnji vodil Cio, in njegovo biografinjo Paulo Broadwell.
"Ni nikakršne podporne skupine, v krogu katere bi lahko žene vojakov spregovorile o nezvestobi svojih mož. Veliko vojaških žen, ki jih poznam, je povedalo, da ne bi želele govoriti o nezvestobi, saj bi jih to lahko močno prizadelo," je za Independent povedala Alison Buckholtz, žena mornarja. "Vojaške žene so v težkem položaju, zato mislim, da večina žensk največ pozornosti nameni temu, da je njihov zakon dober, hkrati pa skrbijo za svojo družino," je povedala Sara Horn, ustanoviteljica spletne strani Wives of Faith.
V Petraeusovi aferi pa je ključnega pomena ravno Jill Kelley, Floridčanka, ki se je udeleževala in hkrati tudi prirejala različne družabne dogodke, na katerih se je družila s pomembnejšimi generali ameriške vojske, med njimi je poleg Petraeusa tudi general John Allen. Kelleyjeva pa je namreč zaslužna za to, da je svet izvedel, da ima general Petraeus ljubezensko afero s Paulo Broadwell. Kelleyjeva je prejemala grozilna elektronska sporočila, ki jih je pošiljala Broadwellova, za njih pa je izvedel FBI.
Čeprav je celotna Kelleyjina družina za številne primer ameriških sanj, pa je newyorški poslovnež za Sunday Telegraph razkril, da je poskušala uporabiti svoje vojaške zveze, da bi sklenila pomemben posel, ki bi ji prinesel 80 milijonov nagrade. Pozneje se je namreč izkazalo, da je Kelleyjeva zadolžena, zato je nujno potrebovala denar. Kelleyjeva je namreč po zaslugi generala Petraeusa postala konzulka južnokorejsko-ameriških odnosov, njen položaj pa ji je omogočil stik z Adamom Victorjem, predsednikom energetskega podjetja TransGas, ki se zanima za južnokorejski trg. Kelleyjeva naj bi mu pojasnila, da je dobra prijateljica generala Petraeusa, hkrati pa, da ima močne veze z južnokorejsko vlado. Z Victorjem se je sestala večkrat, na enem izmed srečanj pa mu je povedala, da za svojo pomoč želi dva odstotka vrednosti projekta, kar predstavlja približno 80 milijonov dolarjev. Glede na to je Victor kmalu ugotovil, da ima opravka z amaterko, in prekinil sodelovanje z njo.
Petraeusova afera pa je spodbudila tudi vprašanja o državni varnosti, saj sta, kot je znano, imela Petraeus in Broadwellova dostop do istega elektronskega nabiralnika, prek katerega sta ustvarjala sporočila, ki pa jih nista poslala. Broadwellova je sicer še pojasnila, da ni imela nobenega vpogleda v zaupne dokumente, kljub temu pa so številni zaskrbljeni nad internetno varnostjo nekdanjega direktorja vodilne obveščevalne službe v Ameriki.
Primerov, kaj vse si dovolijo vojaški uslužbenci, je veliko. Eden takšnih je tudi nekdanji načelnik Združenega štaba oboroženih sil ZDA Mike Mullen, ki je imel svojega kuharja, šoferja in malo četo ljudi, ki so skrbeli za njegovo posestvo, nemalokrat pa ga je na poti spremljala tudi kolona vozil, kot je to običajno, ko mesto obišče predsednik. Vojaški poveljniki pa imajo tudi dostop do zasebnih letal, veličastnih domov, šoferjev, varnostnikov in vseh vrst uslužbencev.