Trump še vedno na bojni nogi z mediji

V dnevih po volitvah si v Trump Towerju v New Yorku podajajo kljuke številni republikanski politiki, ki sodelujejo pri oblikovanju Trumpove administracije.

Iskreni in odprti pogovori?

V ponedeljek se je s Trumpom malce presenetljivo srečalo tudi 25 direktorjev in televizijskih voditeljev ameriških najpomembnejših medijev. Po srečanju, ki je bilo zaprto za javnost, je Kellyanne Conway, ki je bila pred volitvami menedžerka Trumpove kampanje, dejala, da so bili pogovori odprti in iskreni.   

Po podatkih, ki so pricurljali v javnost po srečanju, pa pogovor ni potekal ravno v spravnem duhu. Trump, ki je že pred volitvami polemiziral z novinarji in številnim očital, da so nepošteni do njega, je bil tudi tokrat oster. "Sem v sobi, polni lažnivcev, goljufivih in nepoštenih medijev," je zabrusil novinarjem. 

Med 25 povabljenci je bil na ponedeljkovem srečanju tudi televizijski voditelj CNN Wolf Blitzer (desno). CNN je Trump pred volitvami ostro napadal in ga označeval za Clinton News Network, torej Clintonovo televizijo. Foto: Reuters

Novinarji pred Trumpovim strelskim vodom

Še zlasti je bil po poročanju časnika New York Post oster do televizijske hiše CNN: "Vsi na CNN ste lažnivci in moralo bi vas biti sram." 

"Počutil sem se, kot da bi stal pred strelskim vodom," je burno srečanje s Trumpom opisal eden od udeležencev.

Trump New York Timesu: Preveč strogi ste bili do mene

Bolj prijazno je bilo torkovo srečanje Trumpa ter novinarjev in urednikov liberalnega časnika New York Times. Trump, ki je v kampanji grajal newyorški časnik, je bil tokrat bolj spravljiv in ga označil za veliki ameriški dragulj, veliki svetovni dragulj. Ob tem je poudaril, da je bil časnik pred volitvami preveč strog do njega.

Trump in mediji: mešanica ljubezni in sovraštva

Odnosi med Trumpom in mediji so napeti od lani poleti, ko je newyorški milijarder napovedal kandidaturo za predsednika ZDA. Po eni strani je Trumpu, ki dobro pozna delovanja medijev, uspelo s provokativnimi izjavami (zid na meji z Mehiko, mehiški posiljevalci, izgon nezakonitih priseljencev, prepoved vstopa muslimanov v ZDA, grožnja Clintonovi z zaporom …) vzbuditi izjemno medijsko pozornost in zastonj dobiti veliko prostora v medijih, na drugi strani pa so številni mediji zaradi teh izjav Trumpa označili kot neprimernega za predsednika ZDA.

Video: Besedni spopad med Trumpom in novinarji pred volitvami

Velika medijska podpora Clintonovi

Pred volitvami so tako kandidatko demokratov Hillary Clinton podprli skoraj vsi pomembni časniki in revije, tudi takšni, ki so prej pred volitvami vedno podprli republikanskega kandidata. Celo revija USA Today, ki pred volitvami nikoli ne stopi na stran kakšnega predsedniškega kandidata, je tokrat bralce rotila, naj ne glasujejo za Trumpa.

Hillary Clinton je podprla tudi revija The Atlantic, revija, ki je od ustanovitve leta 1857 le še dvakrat povlekla isto potezo. Leta 1860, ko je podprla republikanca Abrahama Lincolna, in leta 1964, ko je podprla demokrata Lyndona B. Johnsona v boju z republikancem Barryjem Goldwaterjem.

Močno Trumpovo orožje pred volitvami je bil Twitter. Trumpu na tem socialnem omrežju sledi skoraj 16 milijonov ljudi. Za primerjavo: New York Timesu kot uveljavljenemu mediju sledi več kot 31 milijonov ljudi.

The debates, especially the second and third, plus speeches and intensity of the large rallies, plus OUR GREAT SUPPORTERS, gave us the win!

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) November 13, 2016

So tako imenovane fake news Clintonovi preprečile vstop v Belo hišo?

Velika medijska premoč pa se Clintonovi ni obrestovala, zaradi česar so zlasti poraženi demokrati po volitvah sprožili debato o veliki moči tako imenovanih lažnivih novic oziroma dezinformacijah (t. i. fake news), ki vplivajo na javno mnenje prek socialnih omrežjih (Facebook, Twitter …). 

Nekateri so tudi prepričani, da bi morala socialna omrežja (na primer Facebook) svojim uporabnikom označiti, katere novice so fake news oziroma lažne novice. A te pobude so na republikanski strani sprožile očitke o cenzuri. Kdo bo odločal, katere novice so prave in kaj je dezinformacija, še sprašujejo Trumpovi podporniki.

Trumpovi medijski zavezniki

Čeprav je velika večina medijev podpirala Clintonovo, pa Trump na medijskem bojnem polju ni bil brez zaveznikov. Republikancem naklonjeni Fox News ga sicer ni v celoti podpiral (zlasti je Trump na bojni nogi s Foxovo televizijsko voditeljico Megyn Kelly), a je imel močne zaveznike, na primer televizijskega voditelja Seana Hannityja. Še bolj mu je bil naklonjen Fox Business.

Trumpovo najmočnejše medijsko orožje je bila spletna stran Breitbart. Ta je v času republikanskih strankarskih volitev najprej podpirala teksaškega senatorja Teda Cruza, a nato prestopila na Trumpov vlak. Glavni mož Breitbarta, izvršni direktor Steve Bannon, je avgusta postal celo vodja Trumpove volilne kampanje. Po volitvah se je moč Breitbarta še povečala, saj je Bannon postal Trumpov glavni strateg in svetovalec. Breitbartova branost je pred volitvami strmo rasla.

Po zadnjih podatkih naj bi imela ta izrazito konservativna spletna stran, ki slovi po provokativnih naslovih, več kot 40 milijonov bralcev. Po napovedih bo Breitbart, ki ima že podružnici v Veliki Britaniji in Izraelu, v bližnji prihodnosti ustanovil še podružnici v Franciji in Nemčiji, dveh najpomembnejših članicah EU, v katerih bodo prihodnje leto potekale izjemno pomembne volitve – francoske predsedniške in nemške parlamentarne volitve.