ženske
Ponedeljek, 15. 8. 2016, 14.00
7 let, 3 mesece
To so ženske, ki vladajo svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
2
Priljubljena ameriška pevka Beyonce se v eni izmed svojih uspešnic sprašuje, kdo vlada svetu, in odgovori, da ženske. Na vplivnih mestih je sicer še vedno več moških, a tudi ženske zasedajo nekatere najpomembnejše politične položaje na svetu.
Demokratsko predsedniško kandidatko Hillary Clinton od Bele hiše morda loči le še nekaj mesecev. Če bo uspešna, bo to še en dokaz, da so minili časi, ko je bila politika videna kot izključno moški posel. Začelo se je na prelomu dvajsetega stoletja z bojem žensk za volilno pravico, danes pa ženske zasedajo najvišje vodstvene položaje, bdijo nad nuklearnim orožjem in vodijo največja svetovna gospodarstva. Kot ugotavljajo pri ameriški reviji Forbes, se je v zadnjem desetletju število vodilnih žensk v politiki več kot podvojilo.
Pogledali smo, katere so najvplivnejše političarke na svetu.
Angela Merkel
Nemška kanclerka je že leta najvplivnejša političarka na svetu in drugi najvplivnejši človek na svetu leta 2016 po izboru revije Forbes. To ni nikakršno presenečenje. Merklova je namreč že več kot desetletje na čelu najmočnejšega in največjega evropskega gospodarstva.
Igrala je ključno vlogo med svetovno finančno krizo, ki je Nemčija, za razliko od preostalih evropskih držav, med drugim tudi Slovenije, praktično ni občutila. Leta 2015 je Nemčija zabeležila proračunski presežek v višini dobrih 12 milijard evrov. Med lansko begunsko krizo je vodila politiko odprtih vrat in država je sprejela več kot milijon beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana in drugih vojnih območjih. A zadnji teroristični napadi so močno vplivali na njeno javno podobo in podporo v javnosti.
Nemčijo jeseni 2017 čakajo parlamentarne volitve in vprašanje je, ali se bo Merklova potegovala še za četrti kanclerski mandat.
Hillary Clinton
Nekdanja prva dama je na dobri poti, da postane prva predsednica v zgodovini ZDA. Prekaljena političarka ima za sabo skoraj tri desetletja na najvišjih političnih položajih. Kalila se je kot zvezna senatorka in zunanja ministrica. Predsednik Barack Obama je včeraj na konvenciji demokratov dejal, da "nihče ni bolj usposobljen za vodenje ZDA kot Hillary".
Če se na prvi pogled zdi, da je Hillary rojena zmagovalka, pa so njeno politično pot zaznamovali številni porazi. V času, ko je ZDA vodil njen mož, je bila Hillary na čelu skupine, ki je pripravljala reformo zdravstvenega zavarovanja. Njena ideja je predvidela univerzalno zdravstveno zavarovanje, a je zaradi močnih lobijev in lastne neizkušenosti pogorela. Pogorela je tudi leta 2008, ko je večina ameriških medijev pričakovala, da se bo sprehodila do predsedniške nominacije, a jo je nato ugnal Barack Obama.
Theresa May
Velika Britanija je po Margaret Thacher s Thereso May dobila drugo premierko v svoji zgodovini. Na čelo vlade se je zavihtela po odstopu Davida Camerona. Mayeva nikoli ni skrivala svojih ambicij po visokih političnih položajih. Je poročena in brez otrok, zaradi česar je bila deležna kritik, da je politično kariero postavila pred družino.
Mayeva je, kot so ocenili britanski mediji, že v svojem prvem nastopu pokazala karizmo in značaj Thacherjeve, ko je ostro napadla vodjo opozicije Jeremyja Corbyina. Vodenje vlade je sicer prevzela v težkih časih. Vodila bo pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU, Britanci pa pričakujejo, da bodo lahko še naprej deležni prednosti skupnega evropskega trga.
Federica Mogherini
Kot iz topa je Mogherinijevo v začetku leta 2014 v politično areno izstrelil premier Matteo Renzi. Takrat malo znana političarka je šest mesecev vodila italijansko zunanje ministrstvo, nato je sledila selitev v Bruselj, kjer je prevzela drugi najvišji položaj v Junckerjevi komisiji.
Velja za načelno političarko, a predvsem vzhodnoevropske članice EU ji očitajo prorusko držo. Mogherinijeva je namreč svojo politično pot začela v Stranki komunistov, ki se je nato preoblikovala v sodobno socialdemokratsko stranko.
Michelle Bachelet
62-letna Michele Bachelet je najbogatejšo južnoameriško državo Čile kot prva ženska že vodila med letoma 2006 in 2010. Po štiriletnem premoru, ko zaradi volilne zakonodaje ni smela kandidirati, je pred dvema letoma znova sedla na predsedniški stol. Danes 65-letna Bacheletova je hči nekdanjega generala, po poklicu pa je pediatrinja. Velja za najvplivnejšo političarko v Južni Ameriki.
Pred izvolitvijo je obljubila, da bo v državi v prvih šestih mesecih izvedla 50 reform, na koncu jih je izpeljala 48. A kmalu jo je zajel val afer, med drugim naj bi njen sin posredoval pri državni banki, da bi ženi odobrili posojilo. Pozneje so ga obtožili pranja denarja.
Michelle Obama
Michelle Obama se je kmalu po vselitvi v Belo hišo zasidrala v srca Američanov. Svojih osem let kot prva dama je posvetila skrbi za manjšine in tiste na robu družbe. Posvečala se je boju proti prekomerni teži ameriških otrok in starše poučevala o pomenu zdravega prehranjevanja.
Velja za izjemno dostopno in ljudsko prvo damo, ki brez dlake na jeziku spregovori o težavah ameriške družbe. Časnik The New York Times kot enega njenih največjih uspehov izpostavlja nov zakon o označevanju hrane, s katerim so ameriški porabniki bolje seznanjeni s sestavinami v prehrambnih izdelkih.
Elizabeta II.
Elizabeta II. je monarhinja z najdaljšim stažem v zgodovini kraljevine (kraljica je postala po smrti očeta leta 1952). Pri svojih devetdesetih letih je tudi najstarejša monarhinja na svetu. Priljubljena je ne samo med Britanci, ampak tudi po vsem svetu, med drugim so jo pred leti označili za najboljši izvozni artikel Velike Britanije.
Ob tem se še kako dobro spominjamo njenega obiska v Sloveniji leta 2008, ko jo je na Prešernovem trgu pričakala večtisočglava množica ljudi.
Park Geun Hye
Za Park Geun Hye mnogi verjetno slišite prvič. Gre za prvo predsednico Južne Koreje, države, ki so ji zaradi naglega industrijskega razvoja nadeli ime azijski tiger. Guen Hye izhaja iz politične dinastije Chung Hee. Njen oče je bil skoraj dve desetletji južnokorejski predsednik.
Je pristašinja politike miroljubne združitve s komunistično Severno Korejo, a obenem ostra kritičarka jedrskih poskusov severne sosede. Zaslužna je za izboljšanje odnosov s Kitajsko na eni in Japonsko na drugi strani, a kritiki ji očitajo, da je storila premalo za zmanjšanje politične neenakosti v državi.
Aung San Su Či
Burmanko Aung San Su Či svet pozna kot eno največjih bork za demokracijo. Leta 1991 je na ta račun prejela Nobelovo nagrado za mir. Med letoma 1989 in 2010 jo je vladajoča vojaška hunta v Burmi več kot 15 let zadrževala v hišnem priporu.
Leta 2015 so v državi po 25 letih ponovno vzpostavili demokracijo in na volitvah je njena Liga za demokracijo pobrala večino sedežev v parlamentu. Želela je tudi kandirati za predsednico države, a ji ustava, ker je hči priseljencev, to prepoveduje.
Aung San Su Či je hči Aung Sana, za katerega pravijo, da je oče sodobne Burme.
Kolinda Grabar-Kitarović
Tudi pri naših južnih sosedih se lahko pohvalijo z žensko, ki jo je revija Forbes letos uvrstila na lestvico najvplivnejših žensk na svetu. To je predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Gre za žensko z izjemno politično kariero, pišejo pri Forbesu. Začela je kot poslanka v saboru, pozneje je prevzela vodenje hrvaške diplomacije, izkušnje in mednarodne vezi pa si je nabirala tudi kot veleposlanica v Washingtonu. Pred vrnitvijo na domačo politično sceno je bila tudi pomočnica glavnega tajnika Nata za javno diplomacijo.
2