"Moramo jih zlomiti. Nimamo alternative."

20.52 Bacheletova obsodila dogajanje med vojno v Ukrajini

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je danes obsodila "nesmiselno vojno" v Ukrajini in zahtevala konec neznosnega trpljenja civilistov, ki ga je sprožila ruska invazija. Med drugim je opozorila, da sta obe strani v konfliktu najverjetneje kršili mednarodno humanitarno pravo.

V svojem zadnjem nastopu pred Svetom ZN za človekove pravice je Bacheletova ponovno pozvala k takojšnjemu končanju sovražnosti in plačilu odškodnin za žrtve vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ob začetku petega meseca sovražnosti se število žrtev konflikta v Ukrajini še naprej povečuje," je opozorila in dejala, da z vsakodnevnimi poboji, vsesplošnim uničevanjem, samovoljnim pridržanjem in množičnim razseljevanjem civilisti nosijo glavno breme sovražnosti, ki jim očitno ni videti konca.

Tekom govora je predstavila poročilo o stanju človekovih pravic v Ukrajini v kontekstu ruskega napada od začetka invazije 24. februarja do 15. maja. Pri tem je dejala, da veliko število civilnih žrtev in obseg uničenja civilne infrastrukture še naprej vzbujata veliko zaskrbljenost.

"Čeprav v veliko manjšem obsegu, se zdi verjetno, da tudi ukrajinske oborožene sile v vzhodnih delih države prav tako niso v celoti ravnale v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom," je še dodala.

Po besedah Bacheletove je bilo do 3. julija po vsej Ukrajini dokumentiranih več kot 10.000 smrtnih žrtev ali ranjenih civilistov, med 4.889 mrtvimi pa je bilo 335 otrok. Pri tem je opozorila, da so dejanske številke verjetno precej višje.

Prav tako je opozorila, da se je na ozemlju, ki ga nadzorujejo Rusija in proruske sile, razširilo tudi samovoljno pridržanje civilistov in naznanila, da obe strani poročata o grozljivih primerih mučenja in slabega ravnanja, tudi z vojnimi ujetniki.

Še vedno je zaskrbljena zaradi nezakonitih pobojev, vključno s hitrimi usmrtitvami. "Vse več dokazov daje mojemu uradu utemeljene razloge za domnevo, da so ruske oborožene sile v zvezi s tem resno kršile mednarodno humanitarno pravo," je dejala.

Do 15. maja je bilo samo v regiji Kijev najdeno več kot 1.200 trupel civilistov, Bacheletova pa si prizadeva potrditi več kot 300 obtožb o ubojih, ki naj bi jih ruske enote zagrešile v razmerah, ki niso povezane z aktivnimi spopadi.

Na njen govor se je že odzval ruski diplomat Evgenij Ustinov, ki je dejal, da se je urad Bacheletove ponižal in je zdaj postal del dezinformacijske kampanje proti Rusiji in sostorilec pri zločinih "terorističnega kijevskega režima".

19.34 "Na kolena smo pripravljeni spraviti vso Evropo."

Meanwhile on Russian state TV: Apti Alaudinov, the commander of the Chechen detachment "Akhmat" fighting in Ukraine, tells state TV host Olga Skabeeva that Russian forces "already pinned down NATO and the U.S." and are ready "to put all of Europe on its knees." She's thrilled. pic.twitter.com/Ti7HJ31K2S

— Julia Davis (@JuliaDavisNews) July 5, 2022

Na ruski državni televiziji je Apti Alaudinov, poveljnik čečenskega odreda "Ahmat", ki se bori v Ukrajini, voditeljici državne televizije Olgi Skabejevi povedal, da so ruske sile "že onemogočile NATO in ZDA" in so pripravljene "spraviti na kolena vso Evropo".

Dodal je še, da se zahodni LGBT moški niso sposobni boriti proti pravi moškim, ki jih premore ruska vojska. "Najprej bomo osvobodili Donetsko republiko, nato šli naprej proti Kijevu in Varšavi. Tako bo, dokler nam Vladimir Putin ne naroči drugače in ne reče, naj se ustavimo," je povedal Alaudinov.

18.58 Ukrajina in zaveznice na konferenci v Švici začrtale pot proti obnovi države

Ukrajina in njene zaveznice so se danes dogovorile o načelih za obnovo države po vojni, vključno s potrebo po reformah za izkoreninjenje korupcije. Ob koncu dvodnevne konference v Luganu v Švici so voditelji iz približno 40 držav podpisali deklaracijo, v kateri so se zavezali, da bodo Ukrajino podpirali pri dolgotrajni in dragi obnovi.

Ukrajinski premier Denis Šmihal, ki je v Luganu vodil številčno ukrajinsko delegacijo, je opozoril, da bo sanacija uničenja, ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, stala vsaj 750 milijard dolarjev.

Dodal je, da sprejetje deklaracije in sedmih temeljnih načel za obnovo Ukrajine "vzbuja veliko upanje", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švicarski predsednik Ignazio Cassis, eden od gostiteljev konference, pa je Lugansko deklaracijo označil za "prvi ključni korak na dolgi poti okrevanja". "Pripravljamo se na čas po vojni, čeprav ta še vedno divja," je po minuti molka za žrtve vojne dejal na zaključni slovesnosti.

Eno od načel, o katerih so se danes dogovorili voditelji, je bilo tudi, da mora Ukrajina sama prevzeti vodilno vlogo pri obnovi in da mora proces obnove potekati vzporedno z obsežnimi reformami. "Sistematično je treba okrepiti pravno državo in izkoreniniti korupcijo," je zapisano v dokumentu.

Ker je v Ukrajino priteklo že več milijard dolarjev pomoči in podpore, med svetovno javnostjo še vedno obstaja določena mera zaskrbljenosti zaradi korupcije, kar je spodbudilo pozive, naj Kijev stori več za zagotovitev preglednosti in odgovornosti.

Organizacija Transparency International namreč Ukrajino že dlje časa uvršča med najbolj koruptivne države na svetu. Med državami v evropski soseščini sta se slabše odrezala le Rusija in Azerbajdžan. Šmihal je sicer vztrajal, da je Ukrajina že naredila veliko za odpravo tega problema.

Glede tega, kdo bo plačal visoke stroške obnove, je Šmihal namignil, da bi lahko velik del nujnega zneska pokrili z zaseženim ruskim premoženjem. Poudaril je, da je bilo doslej zaseženega ali zamrznjenega premoženja ruskih državljanov in pravnih oseb v vrednosti nekje med 300 do 500 milijard dolarjev.

Švicarski predsednik Cassis pa je ob tem poudaril pomen spoštovanja lastninskih pravic in načel pravne države, na kar so ob namigih na uporabo zaseženega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine v preteklosti že opozarjali tudi finančni strokovnjaki.

Šmihal je že v ponedeljek predstavil vladni načrt obnove Ukrajine v treh fazah, ki se najprej osredotoča na takojšnje potrebe prizadetih v vojni, nato na financiranje več tisoč dolgoročnih projektov obnove, nazadnje pa na preoblikovanje Ukrajine v evropsko, zeleno in digitalno državo.

Na konferenci so spregovorili tudi številni ukrajinski ministri in prva dama Olena Zelenska, ki so predstavili svojo vizijo nove Ukrajine. Med drugim so predlagali, da bi zavezniške države "posvojile" določene regije v Ukrajini in tam vodile obnovo, da bi bila ta učinkovitejša.

Konferenca v Luganu je bila torej prvi korak k obnovi Ukrajine, načrtovanih pa je že več nadaljnjih konferenc, od katerih naj bi eno čez nekaj mesecev vodila EU, navaja AFP. Za vlogo gostiteljev prihodnjih podobnih konferenc za obnovo Ukrajine so se že javili tudi v Londonu in Berlinu.

18.28 Ukrajina: V Mariupolu ni več zdravnikov, le trije odstotki prebivalcev imajo dostop do vode

Ukrajinski politik je opisal neznosne razmere v obleganem mestu Mariupol, ki ostaja pod ruskim nadzorom. Medtem ko je pozornost osredotočena na hude spopade v donbaški regiji, naj bi mestni ljudje trpeli v zajezitvenih razmerah. Petro Andrijščenko, svetovalec župana Mariupola, je dejal, da imajo dostop do vode le trije odstotki ljudi v mestu. Opozoril je na vodno krizo in dejal, da "voda minimalne sprejemljive kakovosti v mestu ni na voljo".

Potem ko so ruski zdravstveni delavci odšli, je dejal tudi, da v Mariupolu ni več zdravnikov. Olena Haluška, pisateljica in politična komentatorka, je dejala, da je kombinacija pomanjkanja zdravstvene oskrbe in pitne vode zastrašujoča.

#Mariupol mayor's advisor Andryushchenko informs there are no doctors there anymore. The last 17 russians have just left. More than 100k ppl incl kids are left w/o healthcare or medications, in town w no drinking water & amidst many chaotic burials. Let alone the heat. Terrifying

— Olena Halushka (@OlenaHalushka) July 5, 2022

17.23 Predsednik ruske dume pozval k odpravi sporazuma o meji na morju med Rusijo in Norveško

Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je danes pozval ruske poslance, naj preučijo vprašanje odpovedi sporazuma z Norveško o razmejitvi in sodelovanju v Barentsovem morju in Severnem ledenem morju, so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Moskve.

Rusija in Norveška sta leta 2010 podpisali pogodbo o razmejitvi in sodelovanju na morju v Barentsovem morju in Severnem ledenem morju, s čimer sta končali 40 let star spor glede meje na morju, poroča AFP.

Vendar je danes predsednik ruske dume Volodin pozval k preučitvi možnosti za prekinitev sporazuma. Moskva medtem obtožuje Oslo, da ji preprečuje dostop do arhipelaga Svalbard, vezi med Rusijo in drugimi evropskimi državami se pospešeno krhajo zaradi ruske invazije na Ukrajino.

Prejšnji teden je rusko zunanje ministrstvo zaradi omejevanja dostopa do Svalbarda zagrozilo tudi s povračilnimi ukrepi, norveško zunanje ministrstvo je danes v odgovor poudarilo, da je ohranitev sporazuma "v skupnem interesu obeh držav".

"Sporazum o delitveni črti ne vsebuje klavzule o prenehanju. Običajna praksa je, da tovrstni sporazumi o določitvi meje veljajo za nedoločen čas," je v sporočilu za AFP zapisala Ane Haavardsdatter Lunde, predstavnica norveškega zunanjega ministrstva.

Norveška ima oblast nad Svalbardom, vendar državljanom več kot 40 držav omogoča, da enakopravno izkoriščajo potencialno obsežne naravne vire na otočju. Moskva si medtem že dolgo želi večjega vpliva na otočju in vztraja pri tem, da ga imenuje Spitsbergen, in ne Svalbard.

16.23 Čečenski borci verjamejo, da branijo islam, in ne "denacifizirajo"

"Čečenski bataljoni, ki se borijo v Ukrajini, očitno verjamejo, da tam niso zato, da bi "denacificirali in demilitarizirali", ampak da "branijo islam", je na Twitterju zapisala novinarka Julia Davis.

Kot je razvidno s posnetka je vodja čečenskega parlamenta Magomed Daudov povedal, da sta "denacifikacija" in "demilitarizacija" nesmisel. Izkazalo se je, da Putin vodi vojno z Ukrajino zaradi zaščite islama, je dodal.

"Денацификация", "демилитаризация" — это все ерунда. Оказывается, Путин ведет войну с Украиной ради защиты ислама (говорит глава парламента Чечни Магомед Даудов). pic.twitter.com/C6HYuGbrtZ

— Andrey Zakharov (@skazal_on) July 5, 2022

15.24 Ukrajinske oblasti nabornikom prepovedale zapustiti domači kraj

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedalo zapustiti domače okrožje, generalštab vojske je medtem na Facebooku zaprosil za razumevanje. Nadzor se bo večinoma izvajal na mejah okrožij in mest, odredba ministrstva pa temelji na zakonu o naborništvu iz leta 1992, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Objava na Facebooku je v kratkem času pritegnila na stotine jeznih komentarjev.

Ministrstvu so očitali "idiotizem", a so nekateri opozorili, da bo to dodatno spodbujalo korupcijo v vojaških nabornih uradih. Hkrati se mnogi bojijo večjega gospodarskega kaosa, saj bodo številni vozniki vlakov, avtobusov in tovornjakov morali opustiti svoje delo.

Veliko Ukrajincev namreč ne živi v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Po ruski invaziji je na deset tisoče nabornikov pobegnilo v varnejše zahodne dele Ukrajine.

Že z uvedbo vojnega stanja v Ukrajini pred več kot štirimi meseci je bilo moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedano zapustiti državo, medtem ko mejni policisti redno zadržujejo moške, ki poskušajo prečkati mejo v Moldavijo ali sosednje države Evropske unije.

15.05 Uradnik ruske varnostne službe prevzel vodenje regije Herson

Uradnik ruske zvezne varnostne službe (FSB) Sergej Jelisejev bo prevzel vodenje regije Herson, je danes sporočil vodja ruskih okupacijskih oblasti v Ukrajini Vladimir Saldo. Jelisejev, ki je do zdaj opravljal funkcijo namestnika vodje vlade ruske eksklave Kaliningrad, naj bi z delom uradno začel v torek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Ukrajina je za Hersonsko regijo za vedno ostala v preteklosti. Rusija je tu za vedno," so po navedbah AFP na Telegramu sporočili predstavniki ruskih oblasti v Ukrajini.

Za Jelisejevega namestnika je bil imenovan nekdanji poslanec v ukrajinskem parlamentu Oleksij Kovaljev, ki je po začetku vojne v Ukrajini prestopil na rusko stran in junija preživel poskus atentata.

Enainpetdesetletni Jelisejev, ki je diplomiral na akademiji FSB, je glede na informacije na spletni strani regije Kaliningrad pred tem delal na neopredeljenih funkcijah v varnostnih službah, še navaja AFP.

14.23 Ukrajina odbila več ruskih napadov v regiji Doneck

Po trditvah ukrajinskega generalštaba so njihove sile uspešno obranile svoje položaje in odbile več ruskih napadov v regiji Doneck, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinske oblasti so opozorile, da Moskva v regiji Lugansk sprejema ukrepe za obnovo prometne infrastrukture za svoje vojaške sile, s čimer naj bi se pripravljala na nadaljevanje ofenzive.

Generalštab ukrajinskih sil poroča, da so branilci odbili ruske napade severno od mesta Slovjansk, ki velja za naslednje večje mesto na poti ruskih sil ob prodoru proti zahodu Donbasa. Prav tako je generalštab poročal o neuspešnih ruskih napadih južno od elektrarne v mestu Vulehirsk in na meji z že okupirano regijo Lugansk.

Nekoliko južneje pa je ruskim silam ob podpori topništva in letalstva uspelo napredovati proti mestu Siversk. Hkrati je ukrajinski generalštab poročal o intenzivnem topniškem obstreljevanju na večjem delu fronte v regijah Harkov, Doneck, Zaporožje, Herson in Mikolajiv. Izvedenih naj bi bilo tudi več zračnih napadov, v nekaterih so med drugim sodelovali helikopterji.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ruske sile v zadnjih 24 urah z zelo natančnim orožjem napadle mesto Harkov, pri čemer naj bi bilo ubitih do 150 ukrajinskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hkrati pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu danes ponovno dejal, da ruske sile na območje vojne ne pošiljajo nabornikov, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Guvernerja ruskih obmejnih regij Brjansk in Kursk sta medtem obtožila ukrajinske sile, da obstreljujejo njuno ozemlje. Guverner Brjanska Aleksander Bogomas je na Telegramu zapisal, da so s topništvom obstreljevali vas Sernovo. V napadih v obeh regijah pa po poročanju guvernerjev ni bilo ubitih ali ranjenih oseb. Ukrajina napadov zaenkrat še ni komentirala.

13.26 Pomoč Slovencev vzbudila velike simpatije v Ukrajini

V ukrajinskem mestu Kremenčuk deluje podružnica slovenskega podjetja Avacom, ki je v sodelovanju z nemškim podjetjem Verbio in društvom Objem pretekli teden v napadeno državo poslal tovornjak s humanitarno pomočjo. Kot so sporočili iz Avacoma, je šlo za prvo pošiljko pomoči iz tujine od ruskega napada na trgovski center. Pomoč je vzbudila pri Ukrajincih veliko simpatij, zato je župan mesta podal predlog, da se Kremenčuk pobrati z Ljubljano, so še sporočili iz Avacoma.

11.25 V Ukrajini od začetka ruske invazije med žrtvami 89 športnikov in trenerjev

Od začetka ruske invazije v Ukrajini je bilo v Ukrajini ubitih 89 športnikov in trenerjev, še 13 jih je zajela ruska vojska in so v ujetništvu, je v pogovoru s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomasom Bachom povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

"Številni ukrajinski športniki so se pridružili oboroženim silam Ukrajine, da bi branili našo državo, tudi na bojišču. Devetinosemdeset športnikov in trenerjev je bilo ubitih med sovražnostmi. Še 13 jih je končalo v ujetništvu in so jih zadržali kot vojne ujetnike v Rusiji," je povedal Zelenski.

Ob tem je še navedel, da več kot sto tisoč športnikov v Ukrajini ne more trenirati, športna infrastruktura pa je povsem uničena. Gre tako za velike športne objekte kot tudi za objekte v šolah, univerzah in športnih klubih, je poudaril Zelenski.

10.14 "Moramo jih zlomiti. Nimamo alternative."

"Naše oborožene sile odgovarjajo in vračajo udarce okupatorju vsak dan. Moramo jih zlomiti. To bo sicer težka naloga, ki bo zahtevala veliko časa in nadčloveške napore. Vendar alternative nimamo," je včeraj zvečer po poročanju BBC sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah kljub porazu v mestu Lisičansk ukrajinska vojska ni obupala nad regijo in še naprej napada ruskega okupatorja, čeprav se umika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Foto: Twitter/Daily Loud

6.56 "To je zadnja realna zmaga Rusije v Ukrajini" 

Okupacija Luganska je "zadnja realna realna zmaga Rusije v Ukrajini". To je po poročanju Al Jazeere dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič, ki je tudi poudaril, da je Rusija do zdaj osvojila le srednje velika mesta. "In še za to so potrebovali od 4. aprila do 4. julija. To je 90 dni," je izpostavil Arestovič.

Po njegovih besedah je zdaj 60 odstotkov ruske vojske osredotočene na vzhod Ukrajine. "Kremelj bo svoje vojake težko poslal na jug, kjer poteka drugi del ruske invazije. Prav tako Putin nima več dovolj vojakov v Rusiji, da bi jih lahko pošiljal v Ukrajino," je še poudaril Arestovič.

6.42 Ukrajinskih vojakov (še?) ni na Kačjem otoku

Čeprav so se v medijih že pojavile fotografije ukrajinske zastave na sveže osvobojenem Kačjem otoku v Črnem morju, je ukrajinska vojska priznala, da na otoku še ni nobenega njihovega vojaka. Kot so pojasnili na ministrstvu za obrambo, bodo vojake zagotovo hitro poslali na otok, vendar šele takrat, ko bo položaj vsaj delno varen.