umetna inteligenca
Torek, 30. 12. 2025, 20.12
3 ure, 49 minut
Temna stran UI: Ogromna poraba vode in visoke emisije CO2
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
Poraba vode vključuje tako neposredno porabo za hlajenje podatkovnih centrov kot posredno porabo pri proizvodnji električne energije. Študija je pokazala, da je lahko posredna poraba vode do štirikrat večja od neposredne porabe, vendar tehnološka podjetja le redko razkrijejo podrobnosti, poroča Euronews.
Nova raziskava opozarja na ogromen vpliv umetne inteligence (UI) na okolje. Do leta 2025 bi lahko sistemi UI proizvedli do 80 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je primerljivo z emisijami New Yorka ali Norveške, in porabili do 765 milijard litrov vode, kar je približno toliko, kolikor je svetovna poraba ustekleničene vode.
Ogromni podatkovni centri potrebujejo vodo za hlajenje. Poraba vode vključuje tako neposredno porabo za hlajenje podatkovnih centrov kot posredno porabo pri proizvodnji električne energije. Študija je pokazala, da je lahko posredna poraba vode do štirikrat večja od neposredne porabe, vendar tehnološka podjetja le redko razkrijejo podrobnosti, poroča Euronews.
Po ocenah bi lahko sistemi umetne inteligence leta 2025 proizvedli 80 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2) in porabili toliko vode, kot znaša svetovna industrija ustekleničene vode.
Evropa je na boljšem
Poročilo ocenjuje, da bi lahko sistemi umetne inteligence, ki delujejo v podatkovnih centrih, leta 2025 povzročili med 32,6 milijona in 79,7 milijona ton ogljikovega dioksida.
To je primerljivo s skupnimi emisijami CO2 New Yorka, ki naj bi v skladu s poročilom za leto 2023 znašale 52,2 milijona ton. Na spodnjem koncu pa to količino lahko primerjamo s skupnimi emisijami Norveške, ki so bile po podatkih Evropske agencije za okolje za leto 2025 ocenjene na približno 31,5 milijona ton CO2.
Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma je v Evropi približno 15 odstotkov svetovnih podatkovnih centrov, takoj za Združenimi državami Amerike, ki predstavljajo približno 45 odstotkov.
Vendar pa imajo zaradi čistejših energetskih omrežij podatkovni centri v Evropi bistveno manjši ogljični odtis na enoto energije kot tisti v ZDA ali drugod po svetu.
Evropska elektroenergetska omrežja imajo ogljično intenzivnost približno 174 gramov CO2 na kilovatno uro, kar je manj kot polovica svetovnega povprečja, ki znaša 445 gramov CO2 na kilovatno uro, in tudi bistveno manj kot v ZDA, kjer je ogljična intenzivnost 321 gramov na kilovatno uro.
Podatkovni centri so veliki objekti, v katerih so nameščeni strežniki, ki se uporabljajo za izvajanje spletnih storitev, kot so računalništvo v oblaku, pretakanje videoposnetkov in umetna inteligenca. Ti strežniki ustvarjajo velike količine toplote in se za varno delovanje pogosto zanašajo na vodne hladilne sisteme.
Pomanjkanje preglednosti
Velika tehnološka podjetja, kot so Google, Microsoft, Meta in druga, priznavajo rast porabe energije zaradi UI, vendar ne razkrivajo specifičnih podatkov o njenem vplivu oziroma razkritja ne vsebujejo razlike med računalniškimi dejavnostmi umetne inteligence in dejavnostmi, ki niso povezane z umetno inteligenco.
Avtorji študije tako pozivajo k novim politikam, ki bi podjetja zavezale k razkritju natančnih okolijskih meritev in lokacij delovanja sistemov UI.
Prav tako bi morali za izboljšanje natančnosti ocen in odgovorno upravljanje naraščajočega vpliva sistemov umetne inteligence k razkrivanju podatkov pristopiti tudi upravljavci podatkovnih centrov, kot so Baidu, Oracle, Tesla, Tencent in drugi.
