Aleš Žužek

Torek,
24. 2. 2015,
16.23

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Grčija davki Aleksis Cipras Igor Masten

Torek, 24. 2. 2015, 16.23

8 let, 7 mesecev

Takšen bo grški lov na denar

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Poglavitni del grškega reformnega predloga, ki so ga poslali v Bruselj, je boj proti davčnim utajam in korupciji. Pa bo novi grški vladi uspelo tam, kjer so bile do zdaj neuspešne vse vlade?

Grčija je v ponedeljek blizu polnoči v Bruselj poslala dopolnjeni oziroma izboljšani seznam reformnih predlogov, ki so potrebni za podaljšanje mednarodne pomoči (prvi predlog, ki so ga poslali v ponedeljek zjutraj, so v Bruslju zavrnili).

Sedem strani reformnih napovedi Seznam reform, spisan na sedmih listih, bo izhodišče za nadaljnje pogovore in dokončno odločitev o pomoči Grčiji, ki bo padla do konca aprila. Takrat bodo morali biti reformni predlogi natančno razdelani.

Kot pišeta nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung in spletna stran nemškega tednika Focus, so glavne točke na seznamu:

‒ stabilizacija državnega proračuna, ‒ boj proti davčnim utajam in korupciji, ‒ posodobitev davčnega in carinskega sistema, ‒ vlada ne bo razveljavila že končanih privatizacij grških državnih podjetij, ‒ pokojninska reforma.

Pred povečanjem minimalne plače posvet Grki so se tudi zavezali, da bodo minimalno plačo zvišali samo po posvetovanju z Evropejci in drugimi mednarodnimi ustanovami (mišljena sta verjetno še Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, op. p.).

Kot je bilo že znano, nova grška vlada kot svoj poglavitni cilj napoveduje boj proti davčnim utajam in korupciji. Tako – kot piše v poslanem seznamu reform – naj bi uvedla novo davčno kulturo in s pomočjo evropskih partnerjev izdelala podatkovno bazo o premoženju, ki bo opora grški davkariji pri pobiranju davkov. V predlogu reform pa ni podatkov, koliko denarja bo prinesel posamezen ukrep. Je boj proti davčnim utajam Sizifovo delo? Vprašanje pa je, koliko bo boj proti davčnim utajam uspešen in ali bo pri tej postavki sploh dovolj nabranega denarja, da se bi lahko Grčija odpovedala nepriljubljenim varčevalnim ukrepom. Ciprasova vlada namreč ni prva grška vlada, ki je napovedala boj proti davčnim utajam. Leta 2009 je na primer z obljubo boja proti davčnim utajam zmerno leva stranka Pasok prepričljivo zmagal na grških parlamentarnih volitvah.

Grčija – dežela davčne nediscipline Kot pravi ekonomist Igor Masten, Grčija že zdaj izvaja nekatere ukrepe proti davčnim utajam. Disciplina pri plačevanju davkov je namreč v Grčiji izjemno šibka. V Grčiji je na otokih stopnja neplačevanja davkov nad 60 odstotkov, na celini okoli polovice.

Grški ekonomist Atanasios Tagkalakas, ki dela na grški centralni banki, je tako na spletni strani voxeu.org zapisal, da je bilo leta 2012 največ davčnih izpadov zaradi izogibanja plačevanja davkov na Kreti (74,8 odstotka), v osrednji Grčiji (66,3 odstotka) ter na Južnoegejskih (65,8 odstotka) in Jonskih otokih (66,3 odstotka). Neizkoriščeni davčni potencial "To je izjemno veliko skritega potenciala za njihove javne finance. Drugo vprašanje pa je, ali jim bo to uspelo," je še dejal Masten. Vsota nepobranih davkov se je v Grčiji sicer v zadnjih letih zelo povečala: od 44,9 milijarde evrov konec leta 2011 do 73 milijard evrov konec oktobra 2014.

Nepobrani davki torej pomenijo okoli 38,9 odstotka BDP. Če bi Grčija pobrala te davke, bi lahko svoj javni dolg teoretično z zdajšnjih več kot 321 milijard evrov znižala na okoli 250 milijard – torej s 175 odstotkov BDP na okoli 136 odstotkov BDP.

Cipras se je odpovedal 67 milijardam neplačanega davka Vlada Aleksisa Ciprasa pa se je pred dnevi odločila ravno nasprotno. Davčnim dolžnikom je namreč ponudila amnestijo, če bodo plačali vsaj del davka. Grški dacarji pričakujejo, da bodo od 73 milijard pobrali le okoli devet milijard evrov.

Poleg tega je Cipras s predvolilnimi obljubami o odpravi nepriljubljenega nepremičninskega davka in zmanjšanju dohodnine – davčna meja, po kateri dohodek postane obdavčljiv, naj bi se s pet tisoč dvignila na 12 tisoč evrov – povzročil, da so Grki od novembra lani do danes plačali za pet milijard evrov davkov manj, kot je bilo pričakovano.

Trije glavni viri večjega davčnega izplena Kot piše FAZ, so trije glavni morebitni viri večjega davčnega izplena v državi ob Egejskem morju:

‒ ladjarji, ‒ svobodni poklici (zdravniki, odvetniki in inženirji), ‒ samostojni podjetniki.

Težava pri grških ladjarjih (ti obvladujejo od 15 od 20 odstotkov svetovnega tovornega prometa) je, da imajo ti svoja podjetja večinoma prijavljena v tujini – v Londonu in davčnih paradižih, kot so britanski Deviški otoki. Številni tudi živijo v tujini.

Pri davčnih utajah sodelujejo tudi davčni uradniki To ni nobenega grška posebnost, tudi drugi ladjarji – na primer nemški – imajo ladje oziroma podjetja prijavljena v tujini. Poleg tega grška ustava določa, da je naložba v ladjo oproščena davka (to je posledica stanja po koncu druge svetovne vojne, ko je bila grška trgovska mornarica zdesetkana in jo je Grčija hotela čim prej postaviti na noge).

Težave so tudi pri pobiranju davkov pri zdravnikih, odvetnikih in inženirjih, ki oddajajo prenizke davčne napovedi. Pogosto se pojavljajo davčne utaje tudi pri sodelovanju z davčnimi uradniki, ki opravljajo davčne preglede pri zdravnikih, odvetnikih …

Kdo naj preiskuje domnevno skorumpirane dacarje? Sicer so pri sumih o nepravilnostih davčnih uradnikov uvajali preiskave, ker pa je te vodila davčna uprava sama, so se praviloma končale neuspešno.

Prejšnja vlada, ki jo je vodil konservativec Antonis Samaras, je določila, da preiskavo o sumih korupcije pri davčnih uradnikih opravi neodvisni organ. Toda Siriza, ki je v povezavi z močnimi sindikati, je napovedala, da bo ta ukrep odpravila.

Milijon malih podjetnikov Tretji morebitni vir večjega davčnega izplena so samostojni podjetniki. Teh je v Grčiji okoli milijon – vsak enajsti Grk je samostojni podjetnik. Prav zaradi velikega števila jih je težko nadzorovati.

Davčni grešniki med temi malimi podjetniki večinoma plačajo manj dohodnine, kot bi morali, in tudi ne dostavljajo pravih podatkov glede obračuna davka na dodano vrednost.

Bodo Ciprasu preostali za dvig davkov le velika podjetja in srednji sloj? Za najboljše plačnike davkov v Grčiji veljajo velika podjetja in srednji sloj (javni uslužbenci …). Toda če bo nova vlada hotela davčno še bolj obremeniti velika podjetja, bo tvegala njihov odhod iz Grčije.

Tako je še najverjetnejša možnost za povečanje davčnega izplena večja obremenitev srednjega sloja. To je poskušal storiti Samaras, zaradi česar je tudi izgubil volitve. Če bo to poskušal ponoviti tudi Cipras, bo tvegal, da izgubi podporo volilne baze, ki ga je pripeljala na oblast.