Svoboda medijev v Evropi: ne smemo biti zadovoljni z doseženim

V dobi digitalnih medijev to po mojem mnenju še bolj drži. Nedavni zakonodajni predlogi o javnih medijih ter nedavne razprave o mejah satire tako v EU kot v Turčiji nas opozarjajo, da svoboda in neodvisnost medijev ter svoboda izražanja nikakor niso samoumevne, pač pa so zmeraj na preizkušnji. Če želimo zaščititi svoje dragocene svoboščine ter še naprej biti zgled sosednjim državam in svetu, ne smemo počivati na lovorikah.  

Kot komisar za digitalno gospodarstvo in družbo, pristojen tudi za medije, si bom prizadeval storiti vse potrebno za spoštovanje teh temeljnih načel. Pripravljen sem sodelovati v razpravah in poudariti pomen medijskih svoboščin za naše demokracije. Naj tudi spomnim, da morajo države, ki želijo vstopiti v EU, spoštovati najvišje standarde svobode tiska.  

Zelo pomembno vprašanje je tudi neodvisnost regulativnih organov na avdiovizualnem področju. Le če so ti zares neodvisni, lahko najbolje odigrajo svojo vlogo čuvajev in zagotovijo, da televizijske hiše spoštujejo vsa pravila, ki ščitijo interese gledalcev, naj gre za zaščito otrok pred zelo nasilnimi filmi, pluralizem televizijskega okolja ali omejevanje oglaševanja.
Načrtovani pregled direktive EU o avdiovizualnih medijskih storitvah je priložnost za okrepitev zahtev za neodvisnost medijskih regulatorjev in to priložnost nameravam izkoristiti.

Toda zakonodaja ne more rešiti vseh težav. Ključnega pomena za ozaveščanje in pomoč novinarjem so pobude nevladnih organizacij na tem področju. Evropska komisija zato tudi finančno podpira neodvisne projekte za spremljanje ter utrjevanje svobode in pluralizma medijev.

Med temi projekti je tudi orodje za spremljanje pluralizma medijev: gre za neodvisno orodje Centra za pluralizem in svobodo medijev pri Evropskem univerzitetnem inštitutu. Poročilo o uporabi tega orodja jasno kaže, da pluralizem medijev ni varen v nobeni državi članici. Konkretno obstajajo nevarnosti v zvezi z razkrito koncentracijo medijev, premajhno politično neodvisnostjo, nezadostnim dostopom do informacij in pomanjkanjem ustrezne politike za medijsko pismenost.

Te nevarnosti so potrdila številna opozorila, prejeta po neodvisni platformi Mapping Media Freedom, ki jo podpira tudi komisija. Pri več kot tretjini incidentov, o katerih poroča to spletno orodje, gre za nadlegovanje novinarjev. Pri drugih evidentiranih incidentih gre za zapiranje ali pridržanje novinarjev, odpuščanje osebja, nasilne napade in primere cenzuriranja novinarskega dela. Med petimi državami z največ potrjenimi poročili so Turčija, Italija, Madžarska, Francija in Hrvaška.

Lani smo financirali tudi ustanovitev Evropskega središča za svobodo tiska in medijev (ECPMF) s sedežem v Leipzigu, ki obravnava kršitve svobode medijev v državah članicah EU in drugje ter skrbi tudi za pravno pomoč ogroženim novinarjem.

Zaradi vsega tega med drugim ugotavljam, da moramo več razpravljati o vprašanju svobode medijev, zato sem vesel, da bo prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans letni kolokvij EU o temeljnih pravicah, ki bo letos novembra, posvetil pluralizmu in demokraciji v medijih. 
 

Günther H. Oettinger, evropski komisar za digitalno gospodarstvo in družbo

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.