Švicarji desetkrat bolj bogati kot Slovenci

Po podatkih Allianzove raziskave Global Wealth Report 2014 je svetovno zasebno finančno premoženje prebivalstva (vrednostni papirji, bančne vloge in zavarovanja) lani v 53 upoštevanih državah v povprečju naraslo za kar 9,9 odstotka oziroma na 118 bilijonov evrov. V poročilo o bogastvu niso vključene nepremičnine. Tudi dolgovi so naraščali v letu 2013, a manj, kot je naraščalo bogastvo. Rast bogastva poganja zlasti rast delnic Rast bogastva je precej večja, kot je bila v letih 2001–2013 , ko je v povprečju bogastvo zraslo za 5,2 odstotka na leto. Za lansko skokovito rast je zaslužen predvsem vzpon na delniških trgih v ZDA, na Japonskem in v Evropi.

Ker imajo Američani v povprečju več kot polovico finančnega premoženja v delnicah (Zahodni Evropejci pa le 27 odstotkov), je finančno premoženje Američanov lani v povprečju naraslo za 11,7 odstotka, finančno premoženje Zahodnih Evropejcev pa le za 5,2 odstotka.

Velik skok v bogastvu na vzhodu stare celine Velik skok so lani doživele vzhodnoevropske države (Allianzovo poročilo mednje prišteva tudi Slovenijo, ki pa je imela le triodstotno rast), in sicer kar 16,1-odstotno rast bogastva. V obdobju od 2002 do 2007 je bogastvo državljanov teh držav zraslo le za 4,9 odstotka.

Dobro se je odrezala tudi Azija, slabše Latinska Amerika. Če je ta imela leta 2012 13,5-odstotno rast bogastva, je lani padla le na 6,4-odstotno rast. Če upoštevamo samo Azijo, pa bi lahko rekli, da so t. i. države v razvoju rasle hitreje kot najbogatejše države.

Povprečni Švicar je desetkrat bogatejši od povprečnega Slovenca Kot že nekaj let, je med 53 državami, ki jih vključuje Allianzovo poročilo, najbogatejša država na svetu Švica, Slovenija je na 24. mestu. V povprečju je imel Švicar lani neto finančno premoženje v vrednosti 146.540 evrov, Slovenec pa 13.128 evrov (za prvih deset držav z največjim finančnim premoženjem glej graf).

Glede na leto prej je v Sloveniji finančno premoženje naraslo za tri odstotke (svetovno povprečje 9,9 odstotka). Skupno so imeli lani Slovenci finančno premoženje v višini 39 milijard evrov, kar je 0,03 odstotka skupnega zasebnega finančnega premoženja na našem planetu. Slovenija prva v vzhodni skupini Slovenija je še vedno najbogatejša država v Vzhodni Evropi. Čehi na primer imajo v povprečju 9.487 evrov neto finančnega premoženja, Hrvati 7.150 evrov, Poljaki 5.954 evrov, Slovaki 4.930 evrov, Srbi 742 evrov …

Največje evropsko gospodarstvo Nemčija je na lestvici šele na 16. mestu s 44.283 evri. Pred njo so med drugim tudi Francija (46.016 evrov), Izrael (55.837 evrov), Avstralija (53.960 evrov) in Italija (48.797 evrov). Kaj pa severno do Karavank? Avstrijci so se tako kot Nemci odrezali relativno skromno – v povprečju ima naš severni sosed 43.793 evrov finančnega premoženja.

Vzhodna Evropa: finančno premoženje je nižje od letnega BDP na prebivalca Upoštevati je treba, da se finančno premoženje kopiči v dolgih letih, zaradi česar je finančno premoženje v bogatih državah toliko večje kot v revnejših državah (tudi v Sloveniji v primerjavi z nekdanjimi državami Varšavskega pakta). Za vzhodnoevropske države je v primerjavi značilno, da je finančno premoženje na prebivalca nižje od bruto domačega proizvoda, na razvitem Zahodu pa je ravno obratno.

Bogate države: finančno premoženje je večje od letnega BDP na prebivalca Poglejmo nekaj primerov: najbogatejša Švica ima 146.540 evrov finančnega premoženja na prebivalca, njen lanski BDP na prebivalca pa je bil 60.937 evrov. Podobno je tudi v drugih zahodnoevropskih državah, ZDA in na Japonskem.

Obratno je v nekdanjih komunističnih deželah na vzhodu stare celine. Češka ima na primer 9.487 evrov finančnega premoženja na prebivalca, lanski BDP na prebivalca pa je znašal 13.248 evrov. Tudi Slovenija spada v to skupino: lani je bil BDP na prebivalca 17.025 evrov, finančno premoženje na prebivalca pa 13.128 evrov.

Pri finančnem premoženju je treba upoštevati tudi primerjavo kupne moči Pri poročilih o bogastvu, tudi pri Allianzovem, je treba upoštevati tudi razlike v primerjavi kupne moči. Povprečen Šved ima na primer v žepu 70.079 evrov finančnega premoženja, toda upoštevati je treba, da so življenjski stroški v skandinavski državi precej višji kot v revnejših državah.

Značilnost nekdanjih komunističnih držav v primerjavi z državami na zahodu stare celine je tudi, da predstavlja premoženje v nepremičninah velik delež v celotnem premoženju. Allianzovo poročilo pri lestvici sicer ne upošteva nepremičnin, je pa v poročilu tudi nekaj odstavkov o nepremičninskem premoženju.

V Sloveniji premoženje v nepremičninah presega finančno premoženje V večini držav je finančno premoženje večje kot premoženje v nepremičninah – v povprečju je leta 2012 predstavljalo premoženje v nepremičninah v povprečju okoli 80 odstotkov bruto finančnega premoženja. V Sloveniji, Estoniji, Slovaškem in Madžarskem pa premoženje v nepremičninah presega bruto finančno premoženje. V naši državi za okoli 50 odstotkov.

Slovenija pa je tudi ena od zmagovalk nižanja ključne obrestne mere, ki jo določa Evropska centralna banka (ECB). Ustvarjalci Allianzovega poročila so tudi namreč izračunali, kakšne bi bile posledice, če bi bile ključne obrestne mere v letih 2010–2014 tako visoke kot v letih 2003–2008. Največji dobitniki nižanja obresti so južnoevropske države (Portugalska, Grčija, Španija in Italija), kjer so v povprečju na prebivalca pridobili v teh petih letih več kot tisoč evrov.

Draghi vsakemu Slovencu podaril 400 evrov Slovenija je v letih 2010–2014 pridobila okoli 400 evrov na prebivalca. Toliko je namreč prvi mož ECB Mario Draghi v povprečju vsakemu Slovencu "podaril". Največ je sicer zaradi nizkih obresti pridobila Finska, in sicer skoraj 1.800 evrov na prebivalca.

Med poraženci nizkih obrestnih mer so med drugim Nemci, Slovaki in Belgijci. Nemci so izgubili v povprečju 280 evrov na prebivalca, Slovaki dobrih 400 evrov, Belgijci pa 600 evrov.