Svetovna banka svari: do 2050 143 milijonov podnebnih migrantov #video

Večina prebivalstva se bo preseljevala v Podsaharski Afriki, Južni Aziji in Latinski Ameriki. Gre za tri "vroče točke", ki predstavljajo 55 odstotkov prebivalstva v razvoju, poroča National Geographic. 

Gre za migracije znotraj držav

Poročilo z naslovom Groundswell: Priprave na notranje podnebne migracije pozornost preusmerja s čezmejnih migracij, ki so svetovno pozornost dobile predvsem zaradi beguncev in migrantov, ki bežijo pred vojno, revščino in zatiranjem, v migracije, ki se dogajajo znotraj držav.

Te migracije vključujejo veliko več milijonov ljudi, ki iščejo ugodna mesta za življenje. 143 milijonov ljudi predstavlja 2,8 odstotka celotne populacije omenjenih treh regij.   Foto: Reuters

Povečanje morske gladine že spodbuja migracijo ljudi iz pacifiških in oceanskih otočnih verig in nizko ležečih obalnih območij, ki redno poplavljajo. Selijo se tudi ljudje z območij z izredno sušo, ki prav tako iščejo zemljo, kjer bi lahko kmetovali. 

Čedalje pogostejše bodo selitve z manjših podeželskih območij v urbana naselja. Kot poroča National Geographic ni presenetljivo, da bodo najbolj prizadeti najrevnejši ljudje v najrevnejših državah.

"Lahko ostajamo optimistični"

Avtorji študije pravijo, da vseeno lahko ostanemo optimistični: če se bo svet pravočasno lotil zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in se ukvarjal z "zanesljivim razvojnim načrtovanjem", bi se lahko poplava "podnebnih migrantov" zmanjšala za 80 odstotkov na zgolj 40 milijonov ljudi.

"Zdaj imamo možnost, preden se učinki podnebnih sprememb povečajo, da se pripravimo na morebitne posledice," je povedala Kristalina Georgieva, glavna izvršna urednica Svetovne banke in dodala: "Prilagoditve, ki jih na področju izobraževanja in delovnih mest mesta delajo zdaj, se bodo obrestovale na dolgi rok."

Poglejte si zgodbe treh posameznikov, ki so jih okoliščine prisilile v migracijo oziroma prilagajanje na okolje, v katerega so se rodili. 

Video: Poročilo z naslovom Groundswell: Priprave na notranje podnebne migracije

23-letna Manora se je zaradi poplav preselila iz manjšega mesteca v Bangladešu v prestolnico Daka, kjer se je zaposlila kot šivilja in denar pošilja družini v rodno vas.

Preselil se je tudi Wolde iz Etiopije, ki je manjšo vasico zamenjal za večje mesto Hawassa. Kot osmi od 12  otrok je zaradi pogoste suše zapustil domačo kmetijo in začel delati kot nadzornik čistilcev. Zdaj študira trženje, je poročen in ima hčer. 

Po drugi strani pa sta brata Javier iz mesta Oaxaca v Mehiki izkoristila okolje, v katerem živita, in začela posel z mizarstvom. Pravita, da z razvijanjem gospodarstva posamezniki lahko dobijo službe tudi kot vodovodarji, delavci v trgovinah in tako naprej. 

V poročilu so opisali tri študije primerov

V poročilu so opisane tri študije primerov - Etiopija, Bangladeš in Mehika. Gre za hitro rastoča mesta, ki se bodo morala prilagoditi novemu gospodarstvu in ustvariti podnebju prijazna delovna mesta, saj sicer ne bodo zmogla uspešno obvladovati rasti prebivalstva.

Obstajajo pa tudi izjeme. Zmanjševanje količine padavin v severni gričevju Etiopije lahko na primer vpliva na to, da se bodo ljudje iz mest izselili in iskali nova območja z več padavinami. Rast prebivalstva se zaradi pomanjkanja padavin lahko zaustavi tudi v največjem mestu Etiopije Adis Abeba.

Mexico City Foto: Reuters

V večjih mestih Bangladeša, vključno s prestolnico Daka, naj bi se dvignila morska gladina, zato študija predvideva, da se bodo tudi na tem področju zgodile velike migracijske spremembe.

Mehika je manj občutljiva na podnebne spremembe in bolje pripravljena kot Etiopija in Bangladeš. Toda "mora pozornost posvetiti revščini", ugotavljajo avtorji študije. Osrednja planota okoli mesta Mexico City in mesta Gvatemala, ki ponuja boljše podnebne razmere, lahko privlači številne podnebne migrante.