Četrtek, 5. 1. 2023, 22.28
1 leto, 10 mesecev
Svetniški papeži in papeži z ljubicami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,33
18
Papež Aleksander VI., ki je bil pripadnik špansko-italijanske plemiške rodbine Borgijcev, je eden od najbolj razvpitih papežev v zgodovini.
Papeška zgodovina je dolga skoraj dva tisoč let. V tem času se je zvrstilo več kot 260 osebnostno zelo različnih papežev. Nekatere med njimi je bolj kot duhovnost zanimalo osebno bogatenje. Nekateri med njimi so imeli številne ljubice in kopico otrok. Na vrh Katoliške cerkve pa naj bi v srednjem veku prišla tudi ženska, ki se je pretvarjala, da je moški.
Število papežev
V Vatikanu so v četrtek pokopali zaslužnega papeža Benedikta XVI. Po uradnih podatkih je bil Benedikt XVI., ki je bil izvoljen za papeža aprila 2005, 265. papež po vrsti. Zdajšnji papež Frančišek, ki je bil izvoljen po Benediktovem odstopu leta 2013, je torej 266. papež po vrsti. A te podatke je treba jemati z zadržkom, saj je malo zgodovinskih podatkov iz obdobja prvih papežev. Za prvega papeža tako velja sv. Peter, za katerega pa nimamo trdnih zgodovinskih dokazov, da je bil res prvi rimski škof.
Od kod so prihajali papeži
Ko je bil Jorge Mario Bergoglio leta 2013 izvoljen za papeža, so ob njegovi izvolitvi vsi mediji poudarjali, da je to prvi papež, ki prihaja iz Latinske Amerike, in da je prvi papež po skoraj 1.300 letih, ki ne prihaja iz Evrope (pred islamizacijo so papeži prihajali tudi iz območja severne Afrike in Bližnjega vzhoda).
Velika večina papežev v zgodovini je bila italijanskega rodu. Italijanskega rodu je tudi papež Frančišek, ki pa se je rodil v Argentini in zato velja za prvega latinskoameriškega papeža v zgodovini.
Papež Frančišek prihaja iz Latinske Amerike, a ima po prednikih italijanske korenine. Prav Italija je območje, s katerega je prišlo največ papežev, in to kar 196. Največ jih je bilo iz Rima − 88. Za Janeza Pavla II. so pogosto poudarjali, da je prvi papež slovanskega rodu (ko je bil leta 1978 izvoljen, je bil prvi neitalijanski papež po 455 letih). Samo enega papeža imajo v svoji zgodovini tudi Angleži, to je bil Adrijan IV. (1154−1159). Podobno velja za Nizozemce in Portugalce. Na območju današnje Španije sta se rodila dva papeža.
Z veliko več papeži, šestnajst po številu, se lahko pohvalijo Francozi. Nemci so nekje na sredi. Če prištejemo še papeža Leona IX., ki je bil nemškega rodu, a je izviral iz današnje francoske Alzacije, jih imajo pet. Prvi papež nemškega rodu je bil Gregor V., ki je papeževal med letoma 996 in 999. Papež Benedikt XVI. je bil prvi nemški papež po Viktorju II., ki je papeževal med letoma 1055 in 1057.
Veliki in svetniki
Od 266 papežev jih je 82 postalo svetnikov. Dva papeža − Leon I. (440−461) in Gregor I. (590−604) − sta dobila tudi vzdevek Veliki: Leon Veliki in Gregor Veliki.
Papeži z ljubicami in otroki
Vsi papeži pa niso imeli ravno svetniškega življenja, ampak so bili pravo nasprotje tega ideala. Tak je bil na primer Aleksander VI., ki je papeževal med letoma 1492 in 1503. Njegovo pravo ime je bilo Rodrigo Borgia oziroma Rodrigo de Borja y Doms. Rodil se je v današnji Španiji, v bližini Valencie. To območje spada v katalonsko govoreči del Pirenejskega polotoka.
Papež Aleksander VI. je imel kopico otrok. Najbolj zloglasna med njegovimi potomci je bila hčerka Lucrezia Borgia.
Rodrigo Borgia oziroma Aleksander VI. velja za skorumpiranega papeža, ki ga vera pravzaprav ni zanimala in si je v času delovanja v Cerkvi nabral ogromno osebnega bogastva. Imel je več ljubic in nezakonskih otrok, ki jih je preživljal. Z eno od ljubic, rimsko plemkinjo Giovanno "Vannozzo" dei Cattanei, je imel štiri otroke: sinove Juana, Cesarja, Gioffreja in hčerko Lucrezio Borgio. Lucrezia velja za prototip usodne ženske. Trikrat je bila poročena in imela menda veliko ljubezenskih afer. Očitajo ji tudi številne umore, med drugim z zastrupljanjem pijač, a za to ni trdnih zgodovinskih dokazov.
Vojskujoči se papež
Ljubice je menda imel tudi papež Julij II. (1503−1513). Prav tako naj bi imel vsaj enega nezakonskega otroka − hčerko. Julij II. (njegovo pravo ime je bilo Giuliano della Rovere) je bil tudi velik podpornik umetnosti. Med drugim je naročil Michelangelu, naj poslika Sikstinsko kapelo. Podpiral je tudi Raphaela in Leonarda da Vincija. Na poti do položaja papeža mu je pomagal stric, papež Sikst IV. (1471−1484). Ta ga je najprej postavil za kardinala. Zgoraj omenjeni papež Aleksander VI. (Rodrigo Borgia) je hotel della Rovereja umoriti, zato je ta za nekaj let pobegnil iz Rima. Vrnil se je po smrti razvpitega Borgijca in pripadnike razvpite družine poslal v izgnanstvo na Pirenejski polotok.
Papež Julij II. velja za najbolj bojevitega papeža v zgodovini. S svojo vojsko je osvajal ozemlja v Italiji, ustanovil je tudi švicarsko gardo kot papeško telesno stražo.
Julij II. je znan kot papež, ki se je zelo rad vojskoval, imel je tudi vzdevka bojeviti papež in strah vzbujajoči papež. Z vojsko je osvajal ozemlja ter širil oziroma obnovil papeško državo. Prav Julij II. je tisti papež, ki je organiziral švicarsko gardo za papeževo telesno stražo. Ustanovil je Vatikanski muzej in obnovil baziliko svetega Petra. Začel je tudi širiti katolištvo na ameriški celini. Slavni Machiavelli je Julija II. imel za idealnega vladarja.
Papežinja Ivana
Vprašanje je seveda, kakšna vlogo in vpliv so imele ljubice papežev oziroma kakšen je bil njihov vpliv na papeže in na njihovo papeževanje. Morda je bila katera od njih svojevrstna papežinja. Seveda formalno te vloge ljubice papežev niso mogle dobiti. Se je pa v 13. stoletju pojavila legenda o papežinji Ivani, ženski, ki se je pretvarjala za moškega in je najprej postala kardinal, nato pa še papež. Papežinja Ivana naj bi vladala kot papež Janez VIII. nekje med letoma 855 in 858. A to je le za lase privlečena legenda.
Papežinja Ivana, ki naj bi po eni od legend papeževala kot papež Janez VIII.
Po eni od različic legende o papežinji Ivani je ta umrla med rojevanjem otroka, po drugi različici pa je bila noseča med svojo izvolitvijo in je celo rodila otroka med neko versko procesijo. Ogorčeni meščani Rima so jo nato, ko so videli, da je papež v resnici ženska, izvlekli iz mesta in kamenjali do smrti. Po eni od različic je bila v Nemčiji rojena Angležinja.
Najmlajši in najstarejši papež
V povprečju so bili papeži ob svoji izvolitvi stari 65 let. Najstarejši je bil Klemen X. (1670−1676), ki je bil ob izvolitvi star 79 let (za primerjavo: Benedikt XVI. je bil ob izvolitvi star 78 let). Najmlajši papež je bil menda Benedikt IX., ki je bil kar trikrat papež. Ob začetku svojega prvega papeževanje leta 1032 je bil star med enajstimi in 20 leti. Benedikt IX. je bil nečak dveh nekdanjih papežev – Janeza XIX. in Benedikta VIII. Benedikt IX. je menda postal papež po zaslugi svojega očeta, toskanskega grofa.
Papež Klemen X. je bil ob svoji izvolitvi star že 79 let. Umrl je, ko je bil star 86 let.
Zaslužni papež Benedikt XVI. je bil ob smrti star 95. let. Če odštejemo Benedikta XVI., ki ob svoji smrti ni opravljal službe papeža, je do zdaj med papeži najvišjo starost dosegel Leon XIII., ki je umrl leta 1878, star 93 let. V povprečju so papeži ob svoji smrti stari 78 let.
Dolžina papeževanja
Povprečna dolžina papeževanje je 2.451 dni oziroma sedem let. Najdlje je papeževal Pij IX., ki je bil med letoma 1846 in 1878 papež 31 let, sedem mesecev in 23 dni. Sledi mu Janez Pavel II., ki je papeževal 26 let, pet mesecev in 18 dni (od leta 1978 do leta 2005).
Urban VII. je papeževal samo trinajst dni.
Na dnu lestvice sta papeža Urban VII., ki je leta 1590 papeževal samo 13 dni, in Janez Pavel I., ki je leta 1978 papeževal samo 33 dni. Izvoljeni papež Štefan II. je leta 752 umrl tri dni po volitvah in še preden je začel svoj pontifikat. Uradno ga ne štejejo med papeže.
Protipapeži in trije papeži hkrati
Papeška zgodovina pozna tudi protipapeže. Teh naj bi bilo v dvatisočletni papeški zgodovini med 30 in 40. Protipapeži so osebe, ki so se razglasile za papeže mimo volitev in v času, ko je papeški položaj že zasedal drug papež.
Zelo nemiren čas v papeški zgodovini je bilo obdobje med letoma 1378 in 1417, ko se je za papeški naslov potegovalo več papežev. V nekem obdobju je imela Katoliška cerkev kar tri papeže. Enega so izvolili v Avignonu v Franciji, drugega v Rimu in tretjega v Pisi. Šele koncil v Konstanci leta 1417 je končal zmedo. Na koncilu so odstavili vse tri papeže oziroma so ti odstopili in izvolili novega – papeža Martina V.
Glavni vira za članek:
Spletna stran Britanske enciklopedije
Članek Every pope ever: the full list (sl. Vsi papeži: celoten seznam), spletna stran britanskega medija The Guardian
18