Ponedeljek, 18. 10. 2021, 16.58
3 leta, 2 meseca
En dan na EXPO 2020 v Dubaju
Svet se na ogled spet postavi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
1
Tokratna svetovna razstava je v marsičem posebna, tudi zato, ker jo je koronavirus prestavil za eno leto in ker je prva, ki poteka v tem delu sveta.
Čeprav je EXPO 2020 v več pogledih drugačen od svojih predhodnikov, uspešno nadaljuje 170-letno tradicijo svojih predhodnikov, ki so vsak v svojem času predstavljali svet, v katerem živimo, in njegove vsakokratne dosežke.
Ne, ni napaka: čeprav poteka od 1. oktobra 2021 do 31. marca 2022, je njegova oznaka vendarle EXPO 2020, saj je bila svetovna razstava lani le eden izmed neštetih dogodkov, ki ga je pandemija koronavirusa prestavila ali celo preklicala.
Na razstavnem prostoru, katerega površina je primerljiva mestu Velenje, se vrstijo trije tematski sklopi: trajnost, kjer je tudi Slovenija, mobilnost in priložnost.
Prvič v tem delu sveta
V Dubaju, enemu od sedmih emiratov, združenih v Združene arabske emirate, je te dni pojavnost koronavirusa manj kot ena desetina pojavnosti v Sloveniji, zato ob poostrenih epidemioloških ukrepih (obvezno nošenje mask na 40 stopinjah gotovo ni prijetno doživetje) EXPO 2020 pričakuje do 25 milijonov obiskovalcev.
Trajnost in z njo povezani obnovljivi viri energije so eden od štirih tematskih sklopov letošnje svetovne razstave.
Tokratna svetovna raziskava je prva, ki jo gosti neka od držav Srednjega vzhoda in južne Azije, na kar so v Združenih arabskih emiratih še posebej ponosni.
Skoraj 200 držav
Na prostoru velikosti Velenja in v več tematskih sklopih se predstavlja 192 držav – največ do zdaj. Prvič v zgodovini ima vsaka svoj paviljon, bodisi svoj lastni paviljoni (kot npr. Slovenija) bodisi z najetjem enega od trajno postavljenih paviljonov.
Tudi zaradi epidemioloških ukrepov, ki omejujejo število ljudi v posameznem zaprtem prostoru in zato ustvarjajo vrste pred najzanimivejšimi razstavnimi prostori, je pretočnost bistveno znižana, kar le še utrjuje dejstvo, da je za obisk svetovne raziskave en dan odločno premalo (razen če ste vnaprej izbrali le nekaj utrinkov, ki si jih želite ogledati).
Peruanski paviljon na EXPO 2020
Od puščavskega peska do velemestnega blišča
Dubaj je posebna zgodba o uspehu in razvoju. Vse, kar ima danes Dubaj za pokazati, je bilo narejeno v zadnjih petdesetih letih – tam, kjer se danes vijejo visoke stolpnice, je še pred petimi desetletji prekrival puščavski pesek.
Med presežnike svetovne razstave v Dubaju sodi kar 30 tisoč prostovoljcev, ki skrbijo za nemoteno izvedbo tega velikega svetovnega dogodka, ki traja šest mesecev. Naslednji EXPO bo predvidoma leta 2025.
Paviljon Združenih arabskih emiratov na EXPO 2020
Festival dosežkov in ustvarjalnosti
Prvo svetovno razstavo je odprla britanska kraljica Victoria 1. maja 1851 v Londonu. Sodelovalo je deset držav, največ pa so imeli za povedati in pokazati Angleži. Od takrat pa do danes je svetovna razstava EXPO uveljavila in ohranila sloves ogledala držav ter njihovih izdelkov in ustvarjalnosti.
Prve svetovne razstave so bile v znamenju slavljenja dosežkov industrijske revolucije: parnega stroja, lokomotiv, parnih ladij, žerjavov, mostogradnje … Že prvo svetovno razstavo, ki je trajala 140 dni, je obiskalo več kot 6,3 milijona ljudi.
Ruski paviljon na EXPO 2020
Pobuda, ki je prepričala ves svet
Za Anglijo je že dve leti pozneje priložnost za razkazovanje svojih dosežkov dobila mlada država Združenih držav Amerike – drugi EXPO je leta 1853 gostil New York, na seznamu razstavljavcev pa je bilo že 23 držav.
Leta 1855 se EXPO prvič seli na evropsko celino – v Parizu so takrat prvič pokazali izdelke iz betona, aluminija in gume. EXPO je bil leta 1862 ponovno v Londonu, kjer so pokazali tekstilne in tiskarske stroje in vlake, istega leta pa je na dunajskem dogodku svet prvič lahko videl električen motor.
Paviljon Savdske Arabije na EXPO 2020
Pariški EXPO leta 1900 je bil svojevrsten povzetek vseh dosežkov 19. stoletja, ki je dosegel – sploh za te čase – neverjetnih 48,1 milijona obiskovalcev, kar se ni več ponovilo.
Sto let pozneje je svetovna razstava v nemškem Hannovru povzela napredek 20. stoletja, a se ni mogla pohvaliti s podobnim številom obiskovalcev. V čast pa ji je, da je že takrat razstavljalo več kot 180 držav.
Trg Al Wasl Plaza na prizorišču EXPO 2020 s kupolo, ki je največja svoje vrste na svetu.
Okno v svet
Skok nazaj v začetek 20. stoletja: na svetovni razstavi v San Franciscu leta 1915 je že sodelovalo 31 držav, a je bilo obiskovalcev (samo) 19 milijonov. Ravno ta dogodek, na katerem so se sodelujoči predstavili v devetih tematskih sklopih, šteje kot veliki preboj Kitajske in njenih izdelkov na svetovne trge.
Podobno priložnost je izkoristila Japonska s svojim velikim nastopom leta 1926 na svetovni razstavi v Philadelphiji.
Švicarski paviljon na EXPO 2020
Kljub veliki krizi v tridesetih letih 20. stoletja je svetovna razstava v Chicagu, ki je zaznamovala stoto obletnico tega mesta, privabila 47 držav med razstavljavce in 38,3 milijona ljudi med obiskovalce. Takrat so prvič na svetovni razstavi opredelili nosilno temo, takrat je to bilo Stoletje napredka, in omogočili velikim podjetjem postavitev svojih lastnih razstavnih prostorov – obe praksi sta ohranjeni do danes.
Ikonični spomeniki prejšnjih svetovnih razstav
Prvi EXPO po drugi svetovni vojni je bil komaj leta 1958 – takrat je gostitelj Bruselj dobil svojo ikono Atomium, velikanski model strukture atoma, simbol varne in miroljubne rabe jedrske energije.
Singapurski paviljon na EXPO 2020 upodablja deževni pragozd
A to vsekakor ni edina znamenitost, ki nas še danes spominja na predhodne svetovne razstave. Prvi maj je bil razglašen kot mednarodni praznik dela ravno na svetovni razstavi v Parizu leta 1889, za katero je bil zgrajen Eifflov stolp. Londonski Crystal Palace ohranja spomin na prvo svetovno razstavo, katere prizorišče je bil.
Tudi Seattle in Chicago imata svoj spomin na gostiteljstvo svetovne razstave: Seattle ima od leta 1962 stolp Space Needle, ki s 185 metrov višine dominira nad mestom, Chicago pa od leta 1893 veliki vrtiljak (Big Wheel).
Pogled na palestinski paviljon na svetovni razstavi EXPO 2020
Prvič TV v živo prav na svetovni razstavi
Mnoge svetovne premiere so se zgodile prav na eni od svetovnih razstav, tudi tiste tehnološke, ki so takrat predstavljale prebojna odkritja, danes pa so nam povsem samoumevne.
Tako je na primer prvi televizijski prenos v živo potekal s svetovne razstave v New Yorku leta 1939, Ultra HDTV pa je svojo svetovno premiero doživel na svetovni razstavi v japonskem mestu Aichi. V Seattlu je leta 1962 IBM prvič pokazal računalnik, ki se je odzival na glasovne ukaze.
Pogled na kazahstanski paviljon, in sicer prijeten prostor za počitek, če le sonce ne bi neusmiljeno žgalo po cele dneve.
Zibelka stacionarne in mobilne telefonije
Prvi stacionarni telefon na svetu je Alexander Graham Bell pokazal na svetovni razstavi v Philadelphiji leta 1876, takrat še z imenom Philadelphijska stoletna razstava umetnosti, proizvodnje ter izdelkov zemlje in rudarstva.
Na svetovni razstavi v japonski Osaki pa so 94 let pozneje prvič pokazali tehnologijo povezovanja, ki je postala temelj mobilne telefonije.
Dubajska pristaniška uprava je pred svojim paviljonom pokazala svoj koncept samovozečih dostavnih vozil.
Sladki vrhunci
Tudi mnoga živila so svojo premiero ali vsaj svetovni zagon doživela ravno na neki od svetovnih razstav. Prej omenjena philadelphijska svetovna razstava je leta 1876 prvič postregla s pokovko in kečapom, leta 1904 pa so na svetovni razstavi v ameriškem Saint Louisu prvič postregli sladoled v kornetih.
Izvirne Mozartove kroglice (tiste v srebrno-modrem zavojčku, ostale so industrijski približki) so prepričale ocenjevalce svetovne razstave v Parizu leta 1905, ki so jim podelili zlato medaljo – šele takrat se je glas o njih hitro razširil po vsem svetu, čeprav so se z njimi že več let sladkali v domačem Salzburgu.
Od južnega vhoda do trga Al Wasl Plaza
Dubajski presežek
Tudi Združenim arabskim emiratom bo ostal trajni in veličastni spomin na "njihov" EXPO. Na prizorišču dubajske svetovne razstave bo ostala Al Wasl Plaza – največja nepodprta kupola na svetu, ki bo tako še dolgo spominjala na to po marsičem posebno svetovno razstavo.
Štiri petine vseh poslopij razstave EXPO bodo po zaključku dogodka ostale gradniki novega mestnega predela Dubaja, ki ga bodo poimenovali District 2020.
1