Švedski talilni lonec pred eksplozijo?

Avtomobili so ponoči goreli po celotnem Stockholmu, policijo in reševalna vozila v številnih soseskah so protestniki zasuli s kamenjem. Vzrok za izbruh nasilja, predvsem mladih, naj bi bila smrt nekega 69-letnika, ki ga je v četrti Husby, v kateri je večina prebivalcev priseljencev, 13. maja domnevno v samoobrambi ubil policist.

"Položaj je zelo podoben dogajanju v Londonu ali Parizu, vendar se še ni tako razplamtel, vendar pa je znak podobnih težav: to je znak neuspele integracije," je za Financial Times povedal švedski profesor Per Adman. Poleti 2011 so socialni nemiri zajeli Veliko Britanijo, v in okoli francoske prestolnice pa so julija 2009 predvsem mladi priseljenci zažgali več kot 300 avtomobilov.

Lokalni aktivisti v Stockholmu so pred dnevi na novinarski konferenci povedali, da so policisti protestnike zmerjali z opicami in zamorci. Hkrati so opozorili na povečevanje prisotnosti policije v revnejših soseskah in vse večjo naklonjenost policistov uporabi nasilja.

Soseska Husby je plod programa, v okviru katerega so v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja na Švedskem gradili velika blokovska naselja. V soseski živi okoli 12 tisoč ljudi, od katerih jih ima približno 80 odstotkov priseljensko ozadje.

Glede na število prebivalstva ima Švedska najvišji odstotek priseljencev, kar je privedlo do ostre razprave o njihovi integraciji, še posebej ker je med mladimi priseljenci visok odstotek brezposelnih.

Švedski premier Fredrik Reinfeldt je dejal, da je v središču razgrajačev "skupina mladih, jeznih moških, ki mislijo, da lahko s silo spremenijo družbo. Naj bom jasen: to ni OK. Uporaba nasilja ni pravi način izražanja svobode govora na Švedskem".

"Moramo biti jasni in nepopustljivi do nasilja ter pokazati, da je nesprejemljivo. Vendar pa moramo razpravljati tudi o vzrokih za kriminal, pri tem pa mislim predvsem na dolgoročno brezposelnost," pa je dejal Stefan Löfven, vodja opozicijskih socialdemokratov, ki jim pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto kaže najbolje.

Oglasili so se tudi nasprotniki politik multikulturnosti in napadli priseljenske zakone. Integracijske politike ne delujejo, pravijo. Izgredi so "jasna posledica teh multikulturalističnih politik, ki jih je Švedska sprejela v 80. in povečala v 90. letih prejšnjega stoletja. To ni osamljen primer, imeli smo izgrede proti švedskim oblastem. Tega bo še več, če ne spremenimo politike," je za Russia Times povedal Marc Abramsson iz švedske nacionalne demokratične stranke.

Abramsson je dodal, da si je Švedska bolj kot katerakoli druga evropska država prizadevala za integracijo ter v ta namen porabila na milijarde davkoplačevalskega denarja, vendar "nič ne deluje". "Živijo na svojem območju in mislijo, da je to njihovo območje. Ko pride policija, mislijo, da je vdrla v njihovo 'državo'," je še dodal.

Švedski sloves države, ki spoštuje enakopravnost in je tolerantna, so v zadnjih letih na preizkušnjo postavili številni incidenti, tudi več rasno motiviranih umorov v Malmöju na jugu države.

Strokovnjaki pravijo, da je Švedska priseljence uspešno integrirala v 60. in 70. letih 20. stoletja, v zadnjem desetletju pa ji to ne uspeva več, predvsem zaradi pomanjkanja dela za manj izobražene delavce. Stopnja brezposelnosti med mladimi je bila marca 25,1-odstotna, kar je nad povprečjem Evropske unije.

Rasne napetosti so privedle tudi do vzpona protipriseljenske skupine Švedski demokrati, ki je zdaj tretja največja politična stranka v državi.